30.10.2010 (sobota) - Peniche

Sobota je tukaj postala dan za tržnico. Ob sobotah je največja ponudba in samo ob sobotah imajo tudi stojnico z najboljšimi slaščicami. Po obveznem jutranjem kofetanju sva s s Kristel obredla vse stojncie na tržnici. Po nakupih pa hitro srfaaaaat. Swell je pojačal, tako da ni potrebno daleč hodit po plaži, da so valovi dovolj veliki. Bolj je danes problem veter. Je sicer offshore, ampak je divje močan. To pomeni, da se valovi zelo dolgo sploh ne zlomijo, ker jih veter zadržuje. Ko pa se končno zlomijo, se zlomijo naenkrat in precej blizu obale. Poleg tega je bilo potrebno stalno paziti, kje si, ker te je veter stalno odnašal na desno. Je bilo hudirjevo težko loviti valove. Ja, tudi offshore je lahko premočan. Vse skupaj mi je uspelo odpeljat dva prava vala. Za enega Kristel trdi, da je moj najlepši val, kar jih je ona videla. Ne da s hvalim, res je bil mojstrovina ;) Po srfanju sva pripravila carbonaro. Po kosilu me ni prav nič več vleklo v vodo. Ampak me je Kristel prepričala. Ko gre za srfanje, ni potrebno veliko prepričevanja ;) Se je izkazalo, da bi bilo bolje, če ne bi šel še enkrat v vodo. Veter je še pojačal in v tisti uri v vodi mi ni uspelo ujeti niti enega samega samcatega vala. Nemci v hostelu in Robert so imeli iste probleme. Vsaj to, nisem edini. Utrujen in slabe volje zaradi zadnjega sešna sem se predčasno odpravil spat.

29.10.2010 (petek) - Peniche

Ponoči smo imeli pošteno neurje. Smo morali zapreti vsa okna, ker je tako pihalo, da bi sicer imeli v sobah zjutraj do kolen vode. Dopoldne smo se poslovili od Alessandre, Pepeta in Gabriela. Ko je dež ponehal sva šla s Kristel v mesto, po nakupih. Za kosilo je padla kraljica vseh jedi - Lazanja! Dan je bil tako na izi, da je srfanje komaj prišlo na vrsto. V vodo smo šli šele ob 6h, jaz, Kristel in Robert. Na poti smo srečali meni dobro znani Ujukombi. Ujusansa namreč organizira trip na Portugalsko. Nahitro smo se pozdravili, razložili so mi, kje v Balealu so nastanjeni. Preden zapustim Peniche se zagotovo oglasim pri njih. Z malo sreče se namenimo še za kakšno skupno srfanje! Ker smo bili malo pozni, smo bili v vodi bolj na kratko, recimo eno slabo uro. Na prvi pogled so valovi zgledali zelo slabo. Majhno, razpihano, val se je lomil na val. Ampak, ko si enkrat v vodi in malo počakaš, se vsake toliko pojavi tudi kak čisto lep val. Uspelo mi je ujeti tri zelo lepe vožnje. V vodo sem šel malo slabe volje, ker smo bili pozni in so bili pogoji na prvi pogled slabi. Iz vode pa sem prišel kot nov, morje je odplaknilo slabo voljo, tistih par ujetih valov mi je na obraz narisalo nasmeh od ušesa do ušesa. Only a surfer knows the feeling ;)

Kaj pa moja nova dilca? Heloooo Kitty!

28.10.2010 (četrtek) - Peniche

Brazilsko-Čilenska družba skupaj s Kristel se je odpravila na Supertubos. Jaz sem jo vsekal po svoje. Danes so idealni pogoji, 5ft swella, offshore na naši plaži. Ne bom hodil na Supertubos se gužvat in mučit. Supertubos je super, ampak mu pač še nisem kos. Kot sem kasneje slišal sem se pravilno odločil. Na supertubosu ni bilo ničesar razen shorebraka, potem so šli na Belgas, kjer pa so bili valovi tako veliki, da so imeli probleme sploh pridit v lineup. Družba jutri odhaja, zato so šli danes bolj zgodaj spat - pogledali smo samo en srf film. Še pri tem sva bila na koncu budna samo dva, jaz in Alessandra.

27.10.2010 (sreda) - Peniche

Vlerajšnji dan je bil tako zelo SUPER, da danes ponavljamo isti recept. Brez srfanja ob jutranji zarji! Po zajtrku smo spet srfali na Belgesu. Še en norooo dober sešn. Ujel sem malo manj valov kot včeraj, sem jih pa zato malo lepše odpeljal. Belges je zakon! Z Belgesa smo šli direktno na Supertubos. Tokrat sem šel v vodo tudi jaz. Žal ni bilo tako lepo kot dan prej. Valovi so bili rahlo večji in ob plimi se je vse lomilo naravnost na obalo. Samo en peak je bil kolikor toliko uporaben, tam pa se je gnetlo 15-20 srfarjev. Po dobri uri pedlanja sem in tja sem šel iz vode brez ospeljanega vala na Supertubosu. Jebiga, imam pa celo dilo, kar je precej pomembno par dni pred odhodom v Maroko!

SUPER družba (Kristel, Gabriel, Alessandra, Pepe, Jaz)

26.10.2010 (torek) - Peniche

Simon in Loz se danes poslavljata. Simon si je zelo želel pred odhodom še enkrat srfat. Ker sta imela avtobus ob 9.15, je to pomenilo boleče zgodnje vstajanje. 6:30 če sem čisto natančen. Ob 7h smo bili že na plaži v neoprenih. Konkretno pred sončnim vzhodom. Sonce se zbudi šele par minut pred osmo uro. Srfanje v jutranji zarji, opazovanje sončnega vzhoda iz vode - splačalo se je vstat. Srfal sem bolj malo, ker sem pozabil navoskat dilo. Tisti vosek, ki je na dili, pa je zlizan do visokega sijaja. Sem bil lahko vesel, če sem sploh stal na dili. V hostlu smo se poslovili od Simona in Loza. Po drugem zajtrku sva se s Kristel pridružila Brazilsko-Čilenski družbi (Pepe iz Čila, Alessandra in Gabriel iz Brazilije). Imajo najet avto in smo skupaj šli srfat na Belges. Najboljši sešn sploh! Ali pa vsaj eden najboljših. Ravno prav veliki valovi, da sem brez kančka strahu pedlal nanje (headhigh) in dovolj veliki, da sem skupaj spravil nekaj zavojev. Norooooo. Zaradi takih dni se srfa. Popoldne smo šli še enkrat v vodo, ampak na plimo je Belgeš precej bolj zajeban. Valovi so bili večji, hitro so se zapirali. Najraje precej blizu obale. Prijetrno utrujeni (surfed out po engelško) smo šli na pozno kosilo v Penicheju. Po kosilu smo šli preverit Supertubos. Kristel in Pepe sta se odločila, da gresta v vodo. Valovi so bili mali in so se večinoma lomili na obalo, kar je ostale zadržalo na kopnem. Ampak pogum velja in Krista in Pepetu se je tokrat pošteno obrestoval. Oba sta ujela nekaj lepih valov in srfala v sočni zahod. In to kakšen sončni zahod. Med njunim srfanjem sem naklikal neverjetnih 110 slik. Bodo slike same povedale zakaj toliko slikanja. Za popoln konec dneva me je v hostlu pričakal novi neopren, ki sem ga naročil teden nazaj. 4-3 Rip Curl E-Bomb, za 150€. Z brezplačno dostavo. Top šit biznis. Ta neopren bom poslušal nositi čim manj in ga bom uporabljal res takrat ko bo premrzlo za moj pretegnjeni Xcelov 3-2. Zvečer smo priredili še en surf movie night. Tokrat so se nam pridružile tudi Avstralke iz spodnjega stanovanja. Cel žur ;)

Jutranja zarja

SUPERtubos SUPERshorebreak

Kje smo? Suuuuupeeeee tuuuuubooooos!

SUPER offshore

Skoraj tubica

SUPERtuba

Še ena SUPERtuba

Kristel hoče SUPERtubo

Ni bilo tube, ampak SUPER val.

SUPER Pepe

SUPER sunset

SUPER...

25.10.2010 (ponedeljek) - Peniche

Danes je veter še močnejši kot včeraj, pa prav grdo oblačno je. Ponoči je celo padal dež. Še en dan za počitek. S Kristel sva šla na kofe, vsak je dodal nekaj vrstic v svoj dnevnik. Potem sva šla na pošto. Ona pošilja domov nekaj stvari, jaz sem kupil nekaj znamk za kolekcijo moje sestrične. Na poti nazaj sva srečala Simona in Loza, skupaj smo šli na popoldansko kavo in porcijo slaščic. Po kofetanju pa na sprehod po mestu in na martinčkanje v zatišju mestne trdnjave. Za lahko noč pa smo priredili surf movie night. Nimamo kabla, da bi lahko povezali prenosnik z televizijo, sva pa zato z enim od Brazilcev v hostlu ugotovila, da dvd predvajalnik predvaja filme tudi iz flash ključka. Da nismo mogli tega prej ugotovit...

Martinčki (Loz, Simon, Kristel, Jaz)

24.10.2010 (nedelja) - Peniche

Ravnam se po vremenski napovedi - za danes je napovedan močan onshore čez cel dan. Dan za počitek. Kristel je šla z dvema srfarjema s hostla srfat nekam proti Belgasu. Ostali so večinoma posedali po hostelu. Tukaj sem že skoraj tri tedne, pa se še vedno nisem pošteno razgledal - skrajni čas da to popravim. Odpravil sem se na sprehod okoli celotnega polotoka Peniche. Pot ni tako dolga, dobra ura hoje. Se pa precej zavleče, ker je skoraj nemogoče, da se ne ustaviš ob številnih razgledih. Posebno doživetje je tudi sprehod skozi stari del mesta. Ozke ulice, nizke hiške, ki se stiskajo ena ob drugo, vsaka pobarvana po svoje.... na koncu ulice pa razgled na morje. Na zemljevidu, ki ga dobiš v turističnm uradu, za ta del mesta sploh niso vrisane ulice, piše samo "stari del". Je res ena zmeda ulic, od katerih je vsaka druga slepa in se moraš na koncu kar potrudit da se izmotaš ven ;) Za konec sprehoda sem se sprehodil še po mestni trdnjavi. Vstop je prost, razen v del, v katerem je muzej. Tja nisem šel, me ne vleče v muzeje.

Secret spot #1

Secret spot #2

Škotska wannabe

Riba na suhem

Farol do Cabo Carvoeiro

Streets of Peniche old town

Forte de Peniche

23.10.2010 (sobota) - Peniche

Še eno zgodnje vstajanje in srfanje. Čez dan sem počival. Močan onshore je na plano izvabil kajterje. Vsaj eno uro sem sedel na plaži, poslušal glasbo in opazoval kajterje na delu. Sem sklenil, da se bom definitivno lotil kajtanja ob priliki. V Sloveniji imamo dovolj vetra. Ko pa greš na surf trip in ti močan onshore pokvari valove, si sposodiš kajt in gasa med valove. Namesto sedet ves kisel na obali ;) Zvečer smo se družno odpravili v stalno lokacijo za ribje požrtije - restavracija Sradinia. Nas že kar poznajo in so nam to pot prinesli kar štiri različne vrste rib. Orada z žara zmaga! Po večerji smo nadaljevali v bližnjem baru ;)

22.10.2010 (petek) - Peniche

Vstal sem zgodaj. Napoved pravi, da bo zjutraj brezvetrje, popoldne pa začne pihat precej močan veter proti obali. Onshore po domače. Zdaj ko lahko spet srfam, poskušam izkoristit vsak dan maksimalno. Pa čeprav to pomeni, da se dan začne s preklinjanjem čez budilko ;) V vodi sem bil kako uro in pol. Ravnopravšnji valovi, dobil sem nekaj lepih voženj. Nisem še tam kjer sem bil s prejšnjo dilco na začetku septembra, ampak mi je všeč ko vidim, da napredujem. Počasi, ampak uživam v vsakem trenutku, ki ga preživim v vodi. Na poti s plaže v hostel sem srečal dva gosta v našem hostelu, Škota (Simon in Lawrence). Sem sta prišla, da se naučita kajtat. Ker dosedaj ni bilo pravega vetra srfata. In sta čisto not padla. Stoked, po domače ;) Morda kajtata danes, če se jih veter usmili. Taisti veter, ki nam pokvari valove. Kot bi rekel Joao, "I not boss, the wind is boss, wind say when we kitesurf". Njegova angleščina je na meji razumljivega, ne moreš da se možakarju ne nasmejiš. Po kosilu sem se vrnil na plažo. Nič me ni vleklo v vodo, ampak sem vseeno vzel s sabo srf in obleko. Nikoli ne veš, če je dobra družba v vodi, se hitro premislim. V vodi sta bila Simon in Loz (Lawrence na kratko), Kristel pa se je ravno odpravjala v vodo. Se razume da sem bil v minuti oblečen v neopren in minuto kasneje v lineupu. Valovi so bili zelo bogi, večinoma pena. Žur do sončnega zahoda v vodi, potem pa smo se preselili na teraso pred Joaotovo kočo, k roštilju seveda. Ko je zmanjkalo oglja smo na žar metali vse kar smo našli na plaži in gori ;) Omagali smo nekje okoli polnoči. Razen Poljakov in Kristel, ki so v bližnjem baru žurali do jutra.

bbq crew: Felix, Kaia, Dylan, Poljaki (oziroma Rusi kot jih radi kličemo ;)),..

... jaz, Simon, Loz, Marta. Kristel verjetno nekje podira kako ograjo za kurjavo

21.10.2010 (četrtek) - Peniche

Utrujen od včerajšnjega dneva sem zategnil malo daljše spanje, po zajtrku pa še počakal na Kristel. Skupaj sva prišla na plažo malo po enajsti uri. Na plaži smo se zbrali skoraj vsi gostje hostla. Dva angleža in Poljakinja so imeli šolo srfanja. Ostali trije poljaki so izmenično srfali in fotografirali. Dva avstralca sta ravno zaključila z srfanjem. Z vmesnimi pavzami smo srfali do večera, ko smo skupaj s Poljaki zakuripi žar. Barby, kot mu ljubkovalno rečejo avstralci. Žar nam je posodil lastnik hostla, ki ima ob plaži svojo kočo. Piščanček z žara s pogledom na valove Penicheja. Smo sklenili, da bomo roštiljanje zagotovo ponovili. Morda že jutri. Zvečer smo imeli v hostlu skupinsko kuhanje carbonare. Smeha polna skleda, vsakdo ima svoj recept, vsak je prispeval sestavine po svojih močeh... na koncu smo spravili skupaj presenetljivo dobre špagte. Tako ali tako smo bili tako lačni, da bi lahko pojedli karkoli ;) Po večerji smo skupno pogledali slike od Poljakov. S polnim želodcem smo se narežali našim poskusom srfanja. Potem pa smo eden za drugim pocepali v postelje, srfanje je naredilo svoje ;)

Poljska žarmojstra

Peniche. I love it.

20.10.2010 (sreda) - Peniche

Pravi srfarski dan. Zgodnje vstajanje in dopoldansko srfanje. Na plaži sem poiskal Iztokovo ekipo. Vedno srfajo na približno istem kraju - kjer so največji valovi. Danes so bili tam tako veliki, da sploh nisem uspel priti skozi njih v lineup. Mi manjka kondicije za pedlanje. Skoraj sem že prišel ven, potem pa sem se prehitro obrnil na desno proti Iztoku in kompaniji. Naslednji set valov, ki je prišel me je brez milosti prestavil skoraj na kopno. Potem ko je Iztok odšel sem se prestavil bolj na levo, kjer so valovi manjši in prišel na svoj račun. To je lepota Penicheja, ne samo da so vedno valovi, še izbiraš lahko, kako velike hočeš. Bo kar držalo, da je to eden najboljših srf spotov v Evropi. Po srfanju kosilo in počitek. V mestu sva se še enkrat dobila z Iztokom, da mi je prinesel brisačo, ki sem jo pozabil v njihovi hiši. Kot pravi štopar ne bi mogel nadaljevati brez svoje brisače ;) Z Itokom sva se poslovila, danes se vračajo v Slovenijo. Se vidimo decembra v Maroku! Zvečer sem šel še na en sunset sešn. Veter se je umiril, v vodo sem šel bolj na začetku na manjše valove, v vodi sem bil popolnoma sam. Na eni strani je vzhajala skoraj polna luna, medtem ko je na drugi strani za obzorje tonilo sonce. Popoln zaključek dneva.

19.10.2010 (torek) - Peniche

Zjutraj sem pozajtrkoval pri Izoku, potem pa so me zapeljali do mojega hostela. V hostelu sem srečal Kristal, ki je bila že kar pošteno zaskrbljena, kje sem se izgubil ;) Skupaj sva šla na kavo v bližnji lokal. Kristal se je z lastnikom hostela že dogovorila za najino podaljšanje bivanja tukaj. Uspelo se ji je dogovoriti za 10€ na dan. Svaka čast, lep napredek v primerjavi z 18€, kolikor sva plačevala prva dva tedna. Najverjetneje s Kristel skupaj potujeva v Maroko in sva malo premlevala možne varjante. Po kofetanju sva jo mahnila na šetnjo na bližnje pečine. Na poti je nekaj lepih razgledov in ostanki trdnjave. Med pečinami je množica skritih malih plažic. Izgled malo pokvarijo naplavljene smeti. Včasih kar ne moreš verjeti stvarem, ki jih morje izpljune na plaže. Zmaga definitivno polovica avtomobila, z dvema sedežema in volanom. Danes nisem srfal, sem šel samo na večerno plavanje. Rebra me še kar opozarjajo nase in nočem pretiravat. Še posebno po temu, ko sem včeraj trikrat srfal. Iztok mi je povedal, da se je podobno kot jaz poškodoval tudi eden od njihove ekipe. Tako kot jaz en mesec ni srfal. Je pa ugotovil, kaj zelo pomaga v takih primerih - pojesti je potrebno dosti beljakovin. Ni čudno, da se mi je stanje v zadnjih dneh zelo popravilo, ko pa že štiri dni zapored jem piščanca. Dobro vedeti, da si bom malo prilagodil prehrano. Zvečer se nas je nabrala družba iz hostla in smo šli na skupno večerjo. Šli smo v isto restavracjo, v katero nas je peljal Joao in izposlovali enake pogoje. Juha, 3 vrste ribe, ligenj, sladica, kava, vino - za 15€. Pojedina!

Kofetanje

Ostanki utrdbe

Klifi

V lukno padu

Z mosta padla

18.10.2010 (ponedeljek) - Peniche

Po Facebooku in sms-ih sem se dogovoril, da se dobim na plaži z malim bratrancem (Iztok Južnič-Zonta). Iztok vodi Tribu srf šolo, ki čez poletje poteka na Portugalskem, čez zimo pa se preseli v Maroko. Po popoldanskem srfanju s Kristal, se je ona odpravila v hostel, jaz pa na sprehod po plaži, iskat Iztoka. Našel sem jih tako, da sem slišal Slovence, ki si podajajo frizbi na plaži. Z Iztokom sva malo podebatirala - oba se spominjava, da smo se videli samo enkrat v življenju, ko smo šli skupaj loviti ribe ;) In potem se žlahta najde na Portugalskem, na srfanju. Seveda je tako priložnost potebno proslaviti, po srfarsko - s srfanjem do sončnega zahoda. Iztok me je povabil na večerjo v njihovo surf hišo. Tam smo povečerjali kruhke s slastnim tuninim namazom. Vmes sem spoznal tudi ekipo, ki je trenutno tukaj (Damjan, Samir) in goste (preveč imen ;)). Cel večer smo se zafrkavali iz štoparskih sposobnosti Matica in Barbare. Njun cilj je bil, da prištopata do Slovenije. Zataknilo se jima je že v Portu, kjer po 4-ih urah nista dobila štopa proti Španiji in sta se vrnila nazaj z avtobusom. V tako dobri družbi se je izpraznilo kar konkretno število steklenic vina in ni bilo nikogar, ki bi me peljal nazaj v hostel, sem prespal kar tam.

17.10.2010 (nedelja) - Peniche

Novica dneva - srfal sem! Končno. Valovi so bili mali, ravno pravšnji za povratek. Kljub temu, da so bili majhni so precej močni in sem jih z lahkoto lovil. Rebra me sicer še vedno rahlo bolijo, ampak me po pol ure ni bolelov nič bolj kot prej, tako da jutri zagotovo spet srfam. Sicer pa sem imel bolj zmačkan dan. Kolikor ga nisem prespal. Včeraj smo namreč šli žurat. Lastnik hostla Joao nas je peljal v eno od restavracij v starem delu mesta ob pristanišču. 15 evrov za večerjo s tremi vrstami rib, lignjem, ribjo juho, sladico in vinom. Od tam smo se preselili v bližnji bar in od tam v bar na plaži Baleal. Eden od Angležev je praznoval rojstni dan, runde so se vrstile ... malo preveč pijače zame. Se ne spomnim kako sem prišel domov ;)

15.10.2010 (petek) - Peniche

Še pred zajtrkom sem šel na jutranje plavanje. Sem že precej na koncu s potrpljenjem in res komaj čakam, da spet srfam. Upam, da bo malo plavanja pomagalo. Če nič drugega, te malo plavanja v vodi, ki ima 18 stopinj zelo dobro zbudi. Danes je bil bolj dan za lenarjenje. Pol sem ga prespal na plaži, drugo polovico pa sem slikal Poljskega srfarja Roberta, ki je srfal na nam najbližji plaži "Praia de Cerro". Medtem je bila Kristel na Supertubosu, kjer so prodajali testne Rip Curlove deske. Kupila je fantastično desko (6.2 x 20 1/2 x 2 1/2, quad fin) za 250€! Vsekakor dober način, kako poceni do nove in dobre deske! Si velja zapomnit če se še kdaj znajdem v bližini kakšnega surf tekmovanja. Zapovrh ji je uspel še en velik ulov. Prejšnji večer je v vip prostorih z ene lutke ukradla razstavljeno neoprensko obleko. Obleka ji je sicer prevelika in je moški model, ampak ... obleka je Rip Curl H-Bomb 3/2. To je prva obleka na svetu z vgrajenim električnim grelcem. Posledično je obleka pregrešno draga - cena obleke je okroglih 1000€. Ne nisem se zmotil, tisoč evrov. Obleki sicer manjkajo baterije in polnilec za baterije. Če ji uspe zadevščino nekako prodati se ji lahko samo smeji ;)

14.10.2010 (četrtek) - Peniche

Danes je bil zadnji dan tekmovanja. Valovi niso bili ravno največji, kljub temu da se je srfalo na plaži Supertubos, tub ni bilo. Organizatorji so želeli izkoristiti današnji dan, kajti v naslednjih nekaj dneh bodo valovi še manjši. Bili smo priča nekaj res spektakularnim nastopom, recimo polfinale med Kellyem in Chrisom Davidsonom. Za posladek pa še finale med Kellyem in trenutno številko 2 - Joryem Smithom. Kelly je potrdil, da je še vedno tatamata srfanja in dobil finale, s čimer se je že zelo zelo približal svojemu 10 naslovu. Zvečer smo šli na zaključni žur na plaži Supetubos. Mene je zmanjkalo nekje okoli polnoči, Kristel ne ve kdaj je prišla dobov, Avtralca sta prikrižarila domov šele naslednji dan, ko sem ravno jedel zajtrk. Legende! Tako to izgleda, če se znajdeš v vip prostorih, kjer imajo zastonj pijačo ;)

Kelly po zmagovalnem nastopu, na poti proti odru. 

Kelly!

Zmaga!

Kelly se strinja. Tistole v kotu je možakarjev podpis!

Zmagal smo ;)

13.10.2010 (sreda) - Peniche

Od nedelje naprej poteka tekmovanje za moške. V nedeljo in ponedeljek se je tekmovanje odvijalo na plaži Supertubos. Ime pove vse. Na plaži so namreč super tube. In profiji so jih vozli na polno. Paša za oči! V torek in sredo so se preselili na plažo Belges, ker so bili tam boljši pogoji. Tub ni bilo. Samo lepi valovi, visoki nekje okoili meter in pol. Dovolj, da so tekmovalci skakali in izvajali trike v zraku. Noro! Zapovrh sem se uspel slikati s Kellyem. Kelly Slater je 9-kratni svetovni prvak in je pri 38-ih letih na poti proti novemu naslovu. Živa legenda. Hkrati pa prav nič zvezdniški, pravi srfar. Mirno se je pogovarjal z oboževalci med podpisovanjem in slikanjem, se zafrkaval s mularijo in celo s svojim fotoaparatom slikal publiko. Nepozabno, še sedaj ne morem dojeti, da se je to res zgodilo. Dnevi se nam vrtijo okoli tekmovanja, večino časa preživimo na plaži med spremljanjem tekmovanja, tisti ki srfajo (fovš!), pa pred ali po tekmovanju še srfajo. Zvečer se večinoma držimo v hostlu in debatiramo ob pivu. Pa kak srf film pogledamo. Peniche je bolj majhno mesto in v mestu ni nobenega dogajanja. Celo sedaj med tekmovanjem ni nobenih koncertov ali kakšnih drugih prireditev. Baje v petek in soboto dva bara ob plaži malo oživita. Zna biti, da bomo preverili. Včeraj sva šla s Kristel na ribjo večerjo. Malo se je treba razvajat sem pa tja. Skratka super družba in super srfanje. Vse kar manjka je, da bi se končno že zacelil in začel spet srfat. Danes sem šel plavat, pa mi je bilo že to super, samo da sem v vodi ;)

Štopanje na plažo

Takle mamo ;)

Publika na plaži Belgas

Na plaži z Kristel

Kelly v akciji. Dedi je čist utrgan.

Ka pa toooooo?

9.10.2010 (sobota) - Peniche

Prva stvar zjutraj, preveriti, kaj je novega s surf tekmovanjem. Ob 12h imajo dekleta četrfinale, polfinale in finale. Dovolj časa za skok v mesto. S Kristal sva šla na tržnico, preverit še dva surf shopa v Penicheju (mizerna izbira surfov) in na obvezno kavo. Na Portugalskem imajo res dobro in poceni kavo. Po enem mesecu tukaj bom pravi kofetar ;) Končno je posijalo sonce, ni lepšega kot martinčkanje ob jutranji kavici. Preden sva prišla do prizorišča tekmovanja se je tekmovanje že začelo, zamudila sva prva dva polfinala. Vseeno vrhunskega srfanja kolikor hočeš. Kadar so tekmovalke ravno čakale na dober set valov, smo lahko levo od njih opazovali profije, ki so prosto srfali in se pripravljali na tekmovanje. V finalu sta se srečali Stephanie Gilmore in Carissa Moore. Stephanie je iz avstralije in je ena najuspešnejših ženskih srfark, trikratna svetovna prvakinja (2007, 2008, 2009) in tudi letos vodi v skupnem seštevku. Carissa prihaja s Havajev in je novinka med profesionalkami. Malo nepričakovano, ampak povsem zasluženo je zmagala Carissa. Kapo dol, punce ga zategujejo na polno! Med tekmovanjem je Kristal uspelo na plaži prestreči tri tekmovalke in pobrati avtograme. Med drugim se je slikala tudi s stephanie Gilmore, lepo da so tekmovalke tako dostopne. Zvečer se je hostel napolnil do konca. Sploh ne sledim več vsem gostom. Avstralski par, trije angleži, dva brazilca, en američan,... pa sem prepričan da to ni vse. Večina jih tudi srfa. Zvečer smo skupaj gledali film "Riding the Giants". Kljub temu da sem ga že večkrat gledal, sem ga z veseljem še enkrat pogledal. Eden mojih najljubših filmov in surferska klasika.

Tržnica, levo živi zajčki, desno polži. Vse kar rabiš za kosilo.

Peniche

Kr en pro. Dusty Payne, kot smo kasneje ugotovili v hostelu.

Še en pro.

Kaj pa tale offshore?!?

Prva finalistka in zmagovalka - Carissa Moore

Stephanie Gilmore ji vrača milo za drago

Kristal in Stephanie Gilmore!

Podelitev.