24.2.2011 (četrtek) - Tamraght

Moje deske še nisem uspel popraviti, zato sem si za danes izposodil klubsko desko - Bic 6.7 shortboard. Z Andrejem in Žanom smo šli srfat na Banana point. Naša plaža in Devils rock sta izgledala preveč razmetana. Izgleda smo se pravilno odločili, saj smo vsi prišli na svoj račun. Še najbolj Andrej, ki je danes doktoriral iz Banana pointa. Vozil se je na vsakem tretjem valu. Jaz sem imel precej več težav. Ne vem, ali mi je težave povzročala manjša deska, ali sem še preveč bolehen, dejstvo je, da sem bil nekajkrat tako postavljen, da bi moral ujeti val, pa ga nisem. Dobil sem eno lepo desno vožnjo, ostalo pa je bolj za pozabo. Po kosilu sem popravil desko. nato pa zaspal. Tako sem prespal tudi prihod novih gostov. Kar sedem jih je prišlo danes in zasedene imamo vse postelje. Po večerji smo se odpravili na kratek izletič v Taghazout. Malo v "mesto" ;) Ustavili smo se pri enem od apartmajev v katerem prebivajo Slovenci in se tam zaklepetali. Ko smo se poslovili od tam, so bili vsi bari že zaprti in ni nam ostalo drugega, kot da se vrnemo domov. Za tolažbo smo na strehi prižgali šišo, si skuhali metin čaj z ingverjem in imeli priredili polnočno čajanko.

23.2.2011 (sreda) - Tamraght

Končno so največji valovi mimo in vsi smo se odpravili na našo plažo. Celo Damjan gre po dolgih časih spet v vodo. Jaz sem fotografiral in snemal za videoanalizo. S seboj sem imel tudi desko in neopren, a v vodo nisem šel. Med posedanjem na soncu me je začela boleti glava in počutil sem se za v posteljo in ne za v vodo. Izgleda se me nekaj loteva, tudi toplomer je pokazal nekaj malega čez 37 stopinj. To bi znalo razložiti tudi, zakaj sem imel včeraj take probleme v vodi. Če nisi z glavo pri stvari, je težko. Kljub temu, da sem se počutil kot bi me povozil kamion, sem šel na souk in pomagal pri nakupih. Po tržnici pa sem obležal do večerje. Po popoldanskem spancu sem se sicer počutil bolje, a sem vseeno raje izpustil večerni žurček na terasi in nabral nekaj ekstra ur spanca. Danes je dan, ko mi poteče Maroška viza. Čisto sem pozabil omeniti, da sva z Žanov v petek šla na policijsko postajo in dobila papirje. Na listu sicer piše nekaj kot "potrdilo o vlogi papirjev za podaljšanje Maroške vize". A nama je sosed Hadž zagotovil, da je to prava stvar in s tem sedaj lahko potujeva po Maroku. Upajmo da res. V najslabšem primeru bo pač spet potrebno podkupiti kakega policaja. Nič novega ;)

22.2.2011 (torek) - Tamraght

Navsezgodaj smo se odpravili na Banano - Andrej, Žan in jaz. V vodi je bila mala gužvica, a z razlogom. Na oseko so se na banani lomili hitrjši in lepši valovi kot običajno. Žal nisem dobil priložnosti preizkusiti jih. Komaj sem prišel v lineup, je prišel večji set in srfarju pred mano je iz rok utrgalo desko. Njegova deska je zadela v mojo in naredila za noht veliko luknjo. Nič kar se ne da popraviti, ampak moral sem iz vode, preden se deska napije morske vode. Danes so se od nas poslovile Urška, Sara in Neja. Sara in Neja gresta proti Essaouiri in se čez en teden vrneta za še kak dan srfanja. Proti večeru sva z Žanom šla spet na Banano. Izposodil sem si eno od klubskih desk in pot pod noge. Kmalu na začetku je Žana v roko zadela njegova deska in je šel nazaj domov. Jaz pa sem ostal v vodi z njegovim fishem. Ne vem, kaj je bilo narobe, ali preprosto nisem imel svojega dneva, ampak ostal sem brez ujetega vala. Za znoret dan...

21.2.2011 (ponedeljek) - Tamraght

Dopoldne smo izvedli temeljito čiščenje celotne hiše. Oziroma bolje rečeno bolnice. Po hiši nam razsaja viroza in danes je vsaj polovica hiše obležala v posteljah. Samo upam lahko, da se izmažem zdrav ;) Žan in Andrej sta šla pogledat na Banano in se vrnila razočarana. Valovi so še preveliki, potrebno bo še počakati kak dan. Redno prebiramo novice o protestih v Maroku. Za včeraj so namreč bili napovedani protesti po vseh večjih mestih v Maroku. Razen tega, da je pet ljudi zgorelo med prostesti je vse minili brez večjih posledic. Komu pa se v tej vročini da protestirati... Maročanom že ne prav dosti ;)

20.2.2011 (nedelja) - Tamraght

Nedelje so dan za izlet. Kaj naj drugega, gremo v Imsesouane! Jaz sem vozil, Iztok pa je bil turistični vodič. Najprej smo šli srfat, saj smo lovili oseko, na katero deluje zaliv v Imesouanu. Iztok je imel šolo, jaz pa sem zraven slikal in snemal. Po koncu šole smo šli v lineup. Žal malo prepozno. Vosa se je že tako dvignila, da se je val lomil čisto na koncu zaliva. Kar je pomenilo res velike closeoute. Izoku je uspelo ujeti nekaj kratkih voženj, jaz pa sem ujel le enega manjšega na poti iz vode. Vseeno super izlet, kot vedno kadar se gre v Imesouane. Srfanje po sipinah, posedanje v puščavi, uživanje v sončnem zahodu in čudovitih razgledih na vsakem koraku...

Koze na drevesu. Obirajo argan namesto Maročanov ;)

Big ujeu rajder

Skoči Iztok

Thelma & Louis, oziroma Sara in Neja

Večerni Killers. Sanjski.

19.2.2011 (sobota) - Tamraght

Danes se poslavljata Kaja in Lili. Preden uideta, sem ju sklenil še malo poslikat. Še dobro, ker sem ujel Lili, ki ji je končno uspelo vstati na deski. Včasih traja malo dlje, je pa zato potem več veselja ;) Kaji je uspelo odpeljati prvih nekaj valov. Pogoji so bili res popolni za prvič med valove. Po koncu fotkanja sem se med valove pognal tudi jaz. In dobil par majhnih, a lepih valčičev. Pika na i včerajšnjemu valu z Banane. Zvečer smo se sprehodili na jasico nad našo vasjo in tam postavili slackline. Hoja po vrvi ob sončnem zahodu!

Mojster na naši plaži

Žane

Zategni slackline

Iztok na vrvi

Sončni zahod

Žan na vrvi

18.2.2011 (petek) - Tamraght

Zgodnje vstajanje in na Killers z Iztokom. Valovi so bili manjši od pričakovanj. Izgleda, da se swell poslavlja prej, kot so kazale napovedi. Vseeno je sem in tja prišel set takih valov, da mi ni bilo nič žal, da sem ostal na suhem. Raje sem snemal in slikal Iztoka. Po dveh valovih je Iztok na enem padel in utrgalo mu je vrvico s katero je leash privezan na desko. Z malo sreče in divjega plavanja mu je uspelo ujeti desko in se rešiti v lineup. Na hitro sem skočil v Taghazout in v srf shopu v katerega običajno hodimo izprosil novo vrvico. Vrvico na desko in nazaj v vodo. Še dobro, kajti ujel in odpeljal je še par res lepih valov. Ker so se valovi tako zmanjšali smo se opogumili tudi ostali in po kosilu šli srfat na Banana point. Zelo težko je bilo biti na pravem mestu, saj se je večina valov lomila tik pred obalo, ko pa je vsakih petnajst minut prišel set, pa je počilo daleč nekje odzunaj. Po nekem srečnem naključju sem se enkrat vmes znašel ravno na pravem mestu za najboljši val dosedaj. Dvakrat sem se med vožnjo po valu vrnil nazaj na vrh in tokrat na vrhu tudi zavil, kot se spodobi. To mi je dosedaj manjkalo. Čeprav sem ospeljal samo ta val, je bilo to več kot dovolj za nasmešek od ušesa do ušesa. Bolje en popoln val, kot pa deset pedlanj na closeoute!

Killers

Iztok

Dobro jutro Anchor point

Iztok na Killersu

Še enkrat Iztok

17.2.2011 (četrtek) - Tamraght

Zaradi prevelikih valov smo dopoldne preživeli doma, popoldne pa smo šli na izlet v Taghazout in za konec še na ogled Anchor pointa. Bilo je divje razpihano, nemogoče za srfanje, zato pa rajsko za windsurferje. Dva mojstra sta se podila naokoli in lovila val za valom. Lahko njima, ki jima ni potrebno pedlati lineup ;) Medtem, ko smo se potepali naokoli, smo v hišo dobili nove goste. Iztoka - našega šefeta, Mariota, Mihata in Sabino.

Anchor point

Anchor point

Anchor point

Anhor point

16.2.2011 (sreda) - Tamraght

Zadnje čase malo zanemarjam svoje fotografske dolžnosti, zato sem se odločil danes malo popraviti situacijo. Poleg tega se jutri dva gosta, Davida, poslavljata. Se spodobi, da za slovo dobita par fotografij, ko stojita na deski. Jutri pride vrhunec swella - 21 feetov (skoraj sedem metrov!!!). Že za danes pa je napovedanih 17 feetov. Valovi so ogromni in na večini plaž sploh ni srfarjev. Le tu pa tam je v vodi peščica najpogumnejših.

Razglednica

Prišel je swell te zime

 

Še ena razglednica

15.2.2011 (torek) - Tamraght

Druga runda papirologije. Ker je Žan malo bolehen sem šel sam v Aourir sfotokopirati še poslednji manjkajoč papir - najemniško pogodbo za hišo. Spotoma sem se še poslovil od Boruta, ki se vrača domov. Na policijsko postajo naju je danes odpeljal kar Hadž, lastnik naše hiše. Končno je bil policist zadovoljen z papirji. Skoraj zadovoljen. Začel se je pritoževati čez fotokpijo Žanove kreditne kartice. Ni mu bilo všeč, ker je MasterCard, on pa je želel Viso. Na koncu nas je vse skupaj povabil v sobo za sprejemno sobo, v arabščini nekaj razložil Hadžu in se nato umaknil ven. Žanu in meni ni bilo nič jasno. Zmedo je razjasnil Hadž. 60 dirhamov in vse bo šlo gladko skozi. Tako gredo stvari v Afriki ;) Hitro sva nabrala tiste dirhame, Hadž je poklical policista in mu jih stisnil v roko. Posel sklenjen! Policist je dal Hadžu še svojo telefonsko številko in mu bo javil, ko bodo papirji pripravljeni. Zanimiv občutek, ko prvič v življenju podkupiš policista. In si še srečen zraven, ker imaš potem občutek, da se bodo stvari vsaj kam premaknile. Iz Taghazouta naju je Hadž odpeljal v Aourir na tržnico. Jutri je praznik, zato je tržnica en dan prej. Malo so nas presenetili, a smo vseeno uspeli nakupiti vse. Kar na tržnici so se nam pridružile še tri nove gostje - Sara, Urška in Neja.

14.2.2011 (ponedeljek) - Tamraght

Dopoldne smo se šli papirno vojno z Maroškimi uradniki. Letali smo sem in tja med policijsko postajo v Taghazoutu in notarsko pisarno v Aourirju. Z vmesnimi postanki v fotokopirnici in internet kafejem. Na koncu smo prišli do tega, da je sedaj problem samo še v enem dokumentu - potrdilu o začasnem bivališču. Z lastnikom naše hiše smo dogovorjeni, da gremi jutri skupaj na policijsko postajo in razčistimo, kaj točno ni vredu s tem potrdilom. Žan je prehlajen in je po koncu urejanja papirjev obležal v postelji, jaz pa sem se na strehi zleknil na sonce. Utrujeni od vsega skupaj nismo šli niti preverit valov. Le tečajniki so sami šli na našo plažo. Zvečer smo pogledali film poletje v školjki in pozno v noč igrali activity.

13.2.2011 (nedelja) - Tamraght

Do naslednjega ponedeljka je napoved za valove čisto divja. Swell ne pade pod 10 feetov (3 metre!!!). Zato smo danes šli na izlet v Imesouane. Gremo preverit, kako izgledajo valovi tam pri tako velikem swellu. Tokrat je vozil Andrej, jaz pa sem imel več časa za fotografiranje. Po ogledu spotov in srfanju na sipinah smo v Imesounau šli na kosilo. Že med kosilom smo opazili naše prijatelje iz Taghazouta. Izgleda bo v vodi spet balkan žur ;) Po kosilu smo se po hitrem postopku odpravili v vodo. Andrej in Rok sta bila tako neučakana, da nista počakala niti na metin čaj po kosilu. V vodi je bila neobičajna gneča. Nismo bili edini, ki smo računali na manjše valove v zalivu Imesouana. Punci sta bili prvič v lineupu. Gneča in naurejeni valovi sta jih pregnali bližje k obali, na pene. Ostali pa smo se mučili z valovi. Večina valov se je zlomila že zunaj zaliva, tako da je bila v zalivu cela zmeda - nekateri valovi so se lomili še enkrat, se srečevali z valovi med seti, zaletavali v valove, ki so se odbili od obale... V vsej tej godlji valov različne velikosti in smeri mi je vseeno uspelo dobiti nekaj voženj. Med drugim dve prav lepi bližje obale. Vsekakor se je izlet izplačal - puncam so bile všeč pene ob obali, Rok pa je dobil vožnjo čez pol zaliva. Pravo darilo za slovo od Maroka ;)

Anchor point

Anchor point

Killers. Poka.

Road trip

I still got sand in my shoes...

Maroko

Surferji pred Imesouanom

12.2.2011 (sobota) - Tamraght

Dopoldne smo skočili v Taghazout, kjer je bilo potrebno urediti "finance" glede zlomljene deske. Ceno smo z prvotnih 2000 dirhamov zbili na 1500 dirhamov. Pri našem popravljalcu desk smo namreč izvedeli, da bi nam za popravilo zlomljene deske zaračunal 600 dirhamov. V četrtek smo v popravilo dali Franjota. Ta deska res nima sreče! Po temu, ko sem jo popravil je sicer lepo služila Ani, dokler v Imesounau ni z njo zadela skal. Damjan jo je spet popravil, a ne za dolgo - Roku je deska priletela na glavo. Počena deska in lepa rana na Rokovi glavi. Franjo še ni bil popravljen, so nam naročili naj pridemo ponj zvečer. Po kosilu se je poslovila še ena večja skupina gostov. S preostalimi gosti smo se zvečer odpravili na ogled spotov in morda malo hoje po vrvi. Na koncu smo obsedeli na Anchor pointu. Za hojo na vrvi je preveč pihalo, poleg tega smo tam srečali družbo Slovencev iz Taghazouta. Izmenjali smo si telefonske številke, da se bomo lažje srečali tudi v vodi. Na poti nazaj domov smo končno pobrali tudi popravljenega in sveže pobarvanega Franjota.

Mehiški val v slovo

Lokalci na Anchorju ;)

11.2.2011 (petek) - Tamraght

Danes sta se poslovila Tjaš in Mateja in še polovica naših gostov. Takoj po zajtrku sem jih odpeljal na avtobusno postajo. Ko sem se vrnil domov sem na Panoramo odpeljal še preostale goste. Žan, Andrej in jaz pa smo jo peš mahnili na Banana Point. V vodo smo skočili iz skal in v lineup prišli brez večjih težav. Ujel sem prvi val. A sem padel med vstajanjem - spust je bil strm, jaz pa sem vstal preveč nazaj in pokončno. Dilo je odneslo naprej, tik za njo pa sem po valu odletel tudi jaz, z nogami naprej. Po nekem čudežu se na poti navzdol nisva srečala in sva tako dila kot jaz ostala nepoškodovana. Poskušal sem zapedlati še na nekaj valov, a je vedno bil na valu že nekdo pred menoj. Zato sem se odločil, da grem lovit val bolj ven, bližje točki, kjer se začne lomiti. Ujel sem naslednji val, pravo bombo. Potreboval sem samo še en zamahljaj, da bi se spustil po valu. A mi je ob pogledu navzdol zadnji trenutkek zmanjkalo poguma. Zdaj mi je žal, da se nisem spustil. Na kopnem je lahko biti pameten ;) Kmalu za tem je prišel ogromen set, ki naju je oba z Žanom dobil preblizu obale. Po hitrem postopku so naju pene prestavile na obalo. Ker je bila ura za kosilo, se nisva niti trudila vrniti v lineup. Po kosilu smo se lotili urejanja papirjev za podaljšanje vize. Naš sosed nam mora napisati potrdilo, da imava z Žanom začasno prebivališče v Maroku. Izkazalo se je, da to potrdilo lahko napiše Damjan, ker je najemnik hiše v kateri živimo. Damjan je spisal potrdilo in z vsemi papirji smo se odpravili v Taghazout na policijsko postajo. Tam so nam povedali, da moramo vse papirje overiti pri notarju. Ta danes ne dela več. Prav tako ne dela med vikendom. Lov na vizo bomo nadaljevali v ponedeljek zjutraj. Pobrali smo še naše srfarje, ki so dan preživeli na Panorami in v Taghazoutu. Novica dneva je, da je eden od njih zlomil desko. In to ne kar eno desko - NSP epoksi desko. Začetniške deske, ki so znane po svoji trpežnosti. Tako močno se je val lomil tik pred obalo (shorebreak). Utrujen od zadnjih dni sem padel v posteljo takoj po večerji in prespal obisk Hrvaških in Slovenskih surferjev iz Taghazouta.

10.2.2011 (četrtek) - Tamraght

Dopoldne sem ostal v hiši in se zamotil za raznoraznimi malenkostmi. Med drugim sem si naročil novo Coris zdravstveno zavarovanje. Ko sem šel od doma nisem računal, da me tako dolgo ne bo nazaj ;) Še pred kosilom smo se odpravili s kombijem srfat. Danes je zadnji Tjašev dan in prišel je novi swell. Po ogledu bližnjih spotov sva šla s Tjašem v vodo na Anchor point. Kot je rekel Tjaš - ne morem reči, da sem srfal v Maroku in nisem bil na Anchor pointu! Jaz sem se pošteno obotavljal. Valovi so bili preklemano veliki, jaz pa malo utrujen od neprestanega srfanja. Na koncu sem se vseeno zakadil v vodo. A tokrat ne s svojo desko. Za to priložnost sem vzel eno od Iztokovih desk - Santa Cruz 6.3 epoksi shortboard. V vodi sem kmalu ugotovil, da bi raje sedel na svoji deski. Sedel bi bolj na robu in lovil val, ko je že mimo skal in bolj položen. Tako pa sem val lahko ujel le, če sem štartal ravno pred skalami. Ni problema, če lahko računaš na to, da boš verjetno vstal na takem valu in se boš po morebitnem padcu izvlekel nazaj v lineup. Jaz si še zdaleč ne zaupam toliko. Še precej manj pa na izposojeni deski ;) Tjašu je uspelo ujeti in odpeljati pet valov. Kapo dol! Lepo je bilo biti zraven. Na koncu sva ostala sama v lineupu na Anchor pointu - ne doživiš tega vsak dan! Veselje je bilo opazovati Tjaša. Vsakič, ko je pripedlal nazaj v lineup mu je bilo bolj žal, da jutri že gre. Nepozabni so trenutki, ko sem in tja narediš na valu nekaj novega in se zaveš, da si vedno boljši srfar. Koraki so majhni, a sladki ;) Odpeljati pet valov na Anchor pointu je vsekakor eden takih sladkih trenutkov. V življenju kateregakoli srfarja. Upam, da pridem na vrsto tudi jaz. Danes preprosto nisem zbral poguma. Potrebnih bo še precej odpeljanih valov, da si bom toliko zaupal, da bom sproščeno zapedlal na tak val. Že samo duck dive skozi tak val je bil adrenalinsko doživetje. Dilo sem zapičil v steno vala tik pod vrhom, se stisnil k deski in se prepustil valu, da me izpusti iz svojih krempljev na drugi strani. Ko sem pogledal ven iz vala nisem mogel zadržati krika. Kakšen Gardaland neki, adrenalin je nepopisen.

To surf, or not to surf....

Anchor. The Beast.

Jaz in Tjaš v lineupu. Tjaš je tale val ujel.

Tjaš.

Tjaš. emmm Taž!

Taž!

Neznani surfer na Anchorju. Zateguje, kaj pa drugega ;)

Žur v kuhni.

Da crew. Resna fotka.

Malo manj resna...

9.2.2011 (sreda) - Tamraght

Zjutraj smo se še pred zajtrkom poslovili od Ane. Aloha! Uživaj in se vidimo med valovi ;) Z Andrejem sva se odpravila na Crocodiles, pa naju je od tam pregnal ribič, ki je ravno na tem delu plaže imel v vodi dve palici. Pridružila sva se ostalim na naši plaži. V vodi so bili večinoma tečajniki, naše in drugih šol. To pomeni da razen par izjem vsi sedijo vsaj deset metrov preveč zunaj. Zato kljub temu, da izgleda, kot da je v vodi strašna gužva, je v resnici zelo lahko priti do svojega vala ;) Vali so se precej hitro zapirali, a mi je tole srfanje vseeno prišlo še kako prav. Zadnje čase srfam največ Banano in Crocodiles - dva desna vala. Čisto sem zanemaril srfanje v levo, s hrbtom proti valu. To jutro pa sem razen ene izjeme vedno vozil leve valove. Poleg tega je vedno super zabavno, ko si v vodi z tečajniki. Ni ga čez smeh v lineupu. Popoldne smo šli na souk in takoj za tem po nakupih v Marjane. Vmes sva se z Žanom šla slikat za podaljšanje vize. Upam da nam še pravočasno uspe nabrat vse papirje in podaljšat Maroko!

Fotkanje mene

Fotkanje Žana

Ekipa na sladoljedu. Manjka Borči, ki čuva hišo

Mateja - nadomestna kuharca. Hvala za testenine z okusom lazanje!

Kaj pa to, ko ima luna mavrico!!!

8.2.2011 (torek) - Tamraght

Spet sem šel fotografirat in snemat. Bolj snemat, čas je za videoanalizo. Po petih tednih bolniške se je v vodo vrnil Kapitan Kljuka - Damjan. Ni se ravno navozil, važno da pedla, lovi valove ... in je v vodi! Po koncu snemanja je bila ravno polna oseka, poleg tega pa je pihal še močan severni veter. Naša plaža je bila praktično neuporabna. Odpešačili smo na banano. In bili nagrajeni s par vožnjami. Bolj spusti, kot vožnjami. Val je bil majhen in če si ga ujel blizu skal se je hitro zaprl. Če si ga lovil bližje obale, pa si bil mimogrede na obali ;) Je pa bilo to Anino poslovilno srfanje. Poslavlja se jutri že navsezgodaj.

Damjan se vrača

Gasilska

Ležalnik na strehi, dekca, skodelica čaja in sončni zahod...