Domnov Surfari: 10.2.2011 (četrtek)

Dopoldne sem ostal v hiši in se zamotil za raznoraznimi malenkostmi. Med drugim sem si naročil novo Coris zdravstveno zavarovanje. Ko sem šel od doma nisem računal, da me tako dolgo ne bo nazaj ;) Še pred kosilom smo se odpravili s kombijem srfat. Danes je zadnji Tjašev dan in prišel je novi swell. Po ogledu bližnjih spotov sva šla s Tjašem v vodo na Anchor point. Kot je rekel Tjaš - ne morem reči, da sem srfal v Maroku in nisem bil na Anchor pointu! Jaz sem se pošteno obotavljal. Valovi so bili preklemano veliki, jaz pa malo utrujen od neprestanega srfanja. Na koncu sem se vseeno zakadil v vodo. A tokrat ne s svojo desko. Za to priložnost sem vzel eno od Iztokovih desk - Santa Cruz 6.3 epoksi shortboard. V vodi sem kmalu ugotovil, da bi raje sedel na svoji deski. Sedel bi bolj na robu in lovil val, ko je že mimo skal in bolj položen. Tako pa sem val lahko ujel le, če sem štartal ravno pred skalami. Ni problema, če lahko računaš na to, da boš verjetno vstal na takem valu in se boš po morebitnem padcu izvlekel nazaj v lineup. Jaz si še zdaleč ne zaupam toliko. Še precej manj pa na izposojeni deski ;) Tjašu je uspelo ujeti in odpeljati pet valov. Kapo dol! Lepo je bilo biti zraven. Na koncu sva ostala sama v lineupu na Anchor pointu - ne doživiš tega vsak dan! Veselje je bilo opazovati Tjaša. Vsakič, ko je pripedlal nazaj v lineup mu je bilo bolj žal, da jutri že gre. Nepozabni so trenutki, ko sem in tja narediš na valu nekaj novega in se zaveš, da si vedno boljši srfar. Koraki so majhni, a sladki ;) Odpeljati pet valov na Anchor pointu je vsekakor eden takih sladkih trenutkov. V življenju kateregakoli srfarja. Upam, da pridem na vrsto tudi jaz. Danes preprosto nisem zbral poguma. Potrebnih bo še precej odpeljanih valov, da si bom toliko zaupal, da bom sproščeno zapedlal na tak val. Že samo duck dive skozi tak val je bil adrenalinsko doživetje. Dilo sem zapičil v steno vala tik pod vrhom, se stisnil k deski in se prepustil valu, da me izpusti iz svojih krempljev na drugi strani. Ko sem pogledal ven iz vala nisem mogel zadržati krika. Kakšen Gardaland neki, adrenalin je nepopisen.