30.1.2011 (nedelja) - Tamraght

Upal sem na še en dan, kot včeraj. Mali valovi in vragolije na fishu. Že na poti na plažo nas je presenetil močan onshore veter. Napovedan je bil zmeren onshore za popoldne. Ne pa tako močan. In tako zgodaj. Šolo srfanja smo vseeno imeli in posnel sem nekaj vstajanj za videoanalizo. V vodo pa nisem šel. Zadnje dni sem napol bolan in se raje nisem šel zafrkavat z razpihanimi valovi. Kolikor se poznam bi si zagotovo prehladil ušesa. Po kosilu smo tečajnike peljali na souk. Zaradi močnega vetra ni nikogar vleklo na plažo. Peljal jih je Tjaš, tako da sem ostal doma. Popoldne sem si vzel zase, bral knigo, naredil izbor slik za objavo, prebrskal internet podolgem in počez... Mateja je s seboj prinesla igro Activity in zvečer smo jo prvič u odprli. Zmagala sva midva z Ano. Po spletu čudnih naključij in zahvaljujoč moji "vrhunski" pantomimi s katero sem demonstriral Koalo. Saj ne, da je pomembno, kdo je zmagal, do solz smo se nasmejali vsi ;)

Žan in njegov najboljši prijatelj - Žan

Wipeout dneva

Veter je zvabil na morje kajterje

Kajt zategnu

Pasje življenje

Pesjan na surfu

Moker ko cucek

Zvezda dneva

29.1.2011 (sobota) - Tamraght

Na plažo smo šli malo kasneje, okoli desetih. Ravno na polno plimo. Kot smo uspeli ugotoviti, se takrat lomijo najlepši valovi in je najmanj closeoutov. S seboj sem vzel fisha. Spotoma sem si že skoraj premislil in šel nazaj po svojo dilo, saj so valovi izgledali res majhni. Na srečo se nisem premislil. Drugič sem vozil to desko in drugič mi je uspelo zbrati na njej par fantastičnih voženj. Če sem se prvič zaljubil v to desko, jo zdaj naravnost obožujem. Ujel sem tri valove, vse zelo položne in bi jih težko ujel tudi z mojo desko. Ko pa si enkrat na valu... čisti adrenalin. Po vsaki vožnji sem vriskal od navdušenja ;) Žal se je situacija v vodi hitro spremenila in vse kar sem lahko ujel je bilo par gigantskih closeoutov. Po popoldanskem izležavanju na soncu smo se s kombijem zapeljali do Taghazouta. Večina v turizem, jaz, Žan in Ana pa smo med drevesi nad Panoramo napleli slackline. Hoja po vrvi je hitro privabila par domačinov, ki so imeli piknik v bližini. Seveda so morali poizkusiti tudi oni. Zmaga padec, med katerim je eden od njih izgubil protezo. Resno ;) V zahvalo so nam postregli s čajem in piškoti. Šokran!

Turek na drevesu

Žan na vrvi

Še na vrvi

Ana na vrvi

Večerni flat na Panorami

28.1.2011 (petek) - Tamraght

Po dveh dneh čakanja na spodobno vreme, smo danes šli surfat. Kooooončno. Na začetku sem slikal in snemal. Tečajniki so več časa preživeli na plaži, kot v morju in posledično mi ni uspelo posneti dovolj materiala za videoanalizo. Sem pa poslikal Roka in val dneva, ki ga je odpeljal Tjaš. Nismo mu zastonj dali vzevek Taž (Taj Burrow je eden najboljših srferjev na svetu). Na žalost sem najboljše valove zamudil in sem v vodo prišel prepozno. Swell je izgleda pojenjaval in lomili so se zelo različno veliki valovi. Ne glede na to, kako sem se trudil, so se mi valovi lomili ali za hrbtom, ali pa bolj zunaj. Brez ujetega vala sem šel iz vode. Sploh ne jezen. Vem, da znam. Danes pač ni moj dan. Utrujeni od dopoldanskega srfanja, popoldne nismo zbrali energije še za eno rundo. Zvečer je Tjaš šel po novo gostjo - svojo punco Matejo.

Včerajšnji "timbilding" v Taghazoutu

Tjaš zateguje

Mavrica

25.1.2011 (torek) - Tamraght

Naveličan posedanja po hiši, sem se pridružil odpravi na plažo. Kjub temu, da je za danes napovedano bolj oblačno in deževno, kot za včeraj, se je vreme odločilo drugače in se je naredil prav lep sončen dan. Edino valovi so se držali napovedi. Ni bilo čisto flat. Daleč stran pa tudi ne. Mi ni bilo čisto nič žal, da sem na plažo vzel samo fotoaparat in nobene deske. Popoldne se je večina odpravil v Agadir po nakupih, ostali pa smo obležali za knjigami ali računalniki. Zvečer smo v Aurir šli po dva nova gosta - Roka in Markota.

Junaki, ki gredo med gigantske valove v odzadju

Gužvica v vodi

Razglednica

Hi koniček

A bi surfala a?

Psi delajo red na plaži.

24.1.2011 (ponedeljek) - Tamraght

Dežja je bilo sicer bolj malo, a je bil tak turoben in oblačen dan, da smo spet vsi obležali v hiši. Kofetanje, razne čudne debate in substance ;) ... in seveda nažiganje človek ne jezi se. Oziroma kot se igri reče tukaj - Turek ne jezi se. Po kosilu se je izza oblakov sramežljivo začelo kazati sonce in nas je zvabilo na sprehod v bližnje hribe nad našo vasjo. Spotoma smo srečali par ovc, koz in kamel. In nabrali kaktusove vršičke, ki so užitni. Okus imajo še najbolj podoben lubenici. Le da imajo bolj trde peške. In zunaj bodice. Kar je na svoji koži (dobesedno) izkusil Borut, ki je kaktusov sadež zagrabil kar z roko. Auč ;) Zvečer sta se nam pridružila še dva nova tečajnika - Jure in Peter. Že tri tedne potujeta po Maroku podolgem in počez, zdaj pa se bosta ustavila še pri nas za deset dni in se preizkusila v surfanju.

Turek, ne jezi se!

En, dva, tri, hopla in greš nazaj v štalco ;)

Satelitska na vsako štalo

Kamela in Turk

Afrika!

Škrat Bolfenk

Pazi kaktusssssss

Panorama

23.1.2011 (nedelja) - Tamraght

Vreme se se je skvarilo. Pooblačilo se je in izgleda, kot da se bo vsak čas ulil dež. Temu primerno smo celo dopoldne poležavali po hiši. Tudi dejstvo, da je danes zadnji dan s spodobnimi valovi, nas ni premaknilo. Vsi smo utrujeni od včerajšnjega surfa. Obsedel sem za računalnikom in premleval možnosti za naprej. Poskusim ostati v Afriki in srfati še kje, poiskati letalske karte za kako surf destinacijo, grem na Kanarske,... idej malo morje. Šele po kosilu smo zbrali dovolj moči, da smo se odpravili na plažo. Žan, Borut, Ana in jaz. Bilo je tik pred polno plimo. Valovi so bili precej neurejeni, a na srečo ni bilo vetra in so se zelo lepo in počasi zapirali. Eden od dni, ko si bom hvaležen, da imam malo večjo desko, ker bom lažje kaj ujel. Sprva sem se res mučil in si želel, da bi namesto svoje deske imel še kaj večjega. Potem pa sem našel pravo mesto in začel loviti valove. Opazil sem nekaj novega in razveseljivega pri mojem srfanju - med vožnjo nič več ne gledam v desko, ampak že med vstajanjem pogledam na val in potem celo vožjo gledam samo še val. Počasi, ampak res počasi, se spreminjam v srfarja! Padli sta dve res dolgi vožnji v desno. Za kaj več ni ostalo moči v rokah. Prav prileglo se bo par dni počitka, da si moje telo malo opomore.

Kam naprej ? (foto: Žan Ivanjko)

22.1.2011 (sobota) - Tamraght

Danes se poslavlja večina naših gostov, vsi štirje gorenjci in vsi štirje primorci. Za slovo sem želel narediti nekaj fotografij s plaže. Fanta z gorenjske sta v enem tednu zelo napredovala. Žiga je že stal na penah, Vili pa je lovil valove. Uspelo mi je poslikati oba, poleg tega pa še Simona na fishu. Končno sem na srfu ujel tudi Tjaša, ki se mi je do sedaj izmikal. Po uspešnem fotosešnu sem šel med valove tudi jaz. Se je izkazalo, da sem izbral zelo dober čas - dve uri po oseki. Odpedlal sem bolj ven kot ostali in lovil največje sete. Ujel sem kar nekaj valov, vmes tudi tri, ki so zagotovo najboljši valovi kar sem jih odpeljal v Maroku. Morda celo najboljši sploh! Dva v levo in enega v desno. Šeposebej sem ponosen na desnega. Po res dolgi vožnji se mi je val začel zapirati. Namesto, da bi se spustil po valu, nabral hitrost in poskušal prehiteti del vala, ki se je zapiral sem se stisnil čisto k steni vala in počepnil. Vse je izgledalo kot v filmih, ko gredo surfarji v tubo. Sem že omenil, da na naši plaži ni tub? Brutalni closeouti, to ja, tube pa ne. Temu primerno se je končal tudi moj prvi poskus, da bi posrfal tubo. V closeoutu. Val sem z vso silo dobil v obraz. Prava morska klofuta me je pokosila s srfa. Kdo bi si mislil, da lahko tak začetnik z tako šolsko desko pride tako blizu tube! Slepa kura zrno najde ;)

Ana Franjota zategnila

Simon fisha zategnu

Žiga peno zategnu

Vili val zategnu

Tjaš (aka Taž)

Gasilska za slovo

21.1.2011 (petek) - Tamraght - Essaouira - Tamraght

Zaradi izleta v Esaauiro smo ustali bolj zgodaj. Pozajtrkovali smo na hitro in se odpeljali proti vetrovnemu mestu. Po spotih se nismo ustavljali, saj je bilo pred nami 170 kilometrov vožnje po lokalni cesti Agadir - Essaouira. Cesta je podobna naši stari cesti, do morja. Vključno s Črnokalskim klancem in Planinskimi ridami. Ustavili smo se samo na sipinah za surfanje po pesku. V Esauiri smo parkirali tik pred obzidjem medine. Najprej smo si privoščili kosilo - ribjo pojedino. Sami smo si izbrali, kaj bomo jedli. Ribe, ki smo jih izbrali so romale naravnost na žar. Za popestritev smo na žar poslali še nekaj škampov, in rakcev. Postregli pa so nam še z morskimi ježki. Raje nisem tvegal z ježki in sem se držal orade z žara. Na prvi pogled ribe tukaj niti niso tako drugačne od tistih, ki plavajo po jadranu. Orade, brancini, škarpene, gofi, ciplji, palamide, morene,... Po kosilu smo v dveh skupinah prečesali medino. Kupil nisem ničesar. Čisto sem se odvadil kupovanja spominkov. To je za turiste ;) Ob štirih smo se dobili na enem od trgov in si privoščili metin čaj. Jaz sem namesto čaja spil kavo. Priprave na vožnjo nazaj. Sprehodili smo se še skozi pristanišče in na plaži uživali v sončnem zahodu. Super dan v res lepem mestu. Popolnoma druga zgodba, kot Agadir. Ali Marakeš. Zaenkrat najlepše mesto, ki sem ga obiskal v Maroku. Vožnja nazaj je bila iziv posebne vrste. Vijuganje po 170 kilometrih Maroškega asfalta v temi. Za popestritev so še maročani, ki v čisti temi hodijo ob cesti, ali pa se vozijo po cesti z avtomobili, ki jim deluje vsaka druga luč. In kot da to ni dovolj, se sem pa tja čez cesto zapodi še kaka puščavska lisica. Kjub vsemu smo uspeli domov priti brez problema. Dve uri in pol vožnje je minilo mimogrede. Vsaj meni za volanom ;)

Kozice na arganovem drevesu

Obzidje medine v Essaouiri

Essaouira

Essaouira

Essaouira

Naš meni

Pojedina

Essaouira

Essaouira

Essaouira

Essaouira

Kič ;)

20.1.2011 (četrtek) - Tamraght

Zgodaj zjutraj se je na Banana point najprej odpravil Simon in kmalu zatem še Žan in Tjaš. Napoved pravi, da bo swell manjši kot včeraj in jutri spet pojača. Kmalu po zajtrku se je Simon že vrnil s suhim neoprenom. Pravi da je skoraj flat in brezveze. Po jutranjem kofetanju in posedanju na terasi smo se vseeno odločili, da gremo pogledat kakšno je stanje na plaži. Nekaj se že mora dogajat, če Tjaša in Žana še vedno ni nazaj. S strehe je res bilo videti bolj majhno in zato sem na plažo odnesel SurfBetty - 7.6 longboard. In ker napovedanega vetra ni bilo od nikjer sem šel v vodo v kratkih hlačah. Že prvi ujeti val z Betko je bil neverjeten. Ujel sem ga zelo zgodaj in ko sem vstal je že kazalo, da mi bo val ušel ... japajade, kot pravi longboarderji sem se sprehodil do špice dile in obe nogi postavil na rob. Longboarderji ta trik imenujejo "hang ten" (po slovensko bi to bilo visečih deset - ker čez špico deske pomoliš vseh deset prstov na nogi). Edino, kar moram popraviti je, kako se potem pravočasno vrniti nazaj na začetek deske. Po petih sekundah vriskanja in čistega adrenalina se je moja vožnja končala s strmoglavljenjem na nos ;) Moj prvi pravi hang ten - nepozabno! Valovi so bili položni in betka se je izkazala za pravo izbiro - navozil sem se, kot že dolgo ne. Kljub temu, da sem surfal samo v kratkih hlačah, sem zdržal v vodi skoraj tri ure. Zadnjo uro sem imel kurjo polt in roke so me bolele, kot da mi bodo vsak trnutek odpadle, a preprosto ni bilo časa za take malenkosti. Vsakič ko sem pogledal proti obzorju se je že kazal nov čudovit val. Hitro nazaj v lineup in gas po novo vožnjo. Kot bi se ocean hotel odkupiti za včerajšnji večer, ko kaj drugega kot batin ni bilo možno ujeti. Po kosilu sem zalegel za eno uro. Nisem bil edini, noro dopoldansko surfanje je pokosilo tudi Žana in Tjaša. Polha sta bila tako utrujena, da nista zbrala moči še za večerni surf. Tudi jaz bi najraje obležal v senci, ali pa se zagrizel v kako knjigo. A kaj ko gremo jutri v Essaouiro in srfanja zame ne bo. Danes je torej treba surfat na polno! Napokal sem se dateljnov in čokolade in jo ubral nazaj na plažo. V vodi je že bila primorska ekipa in Vili (najbolj zagrizen član gorenjske ekipe). Swell je pojenjal in zapihal je rahel onshore. Vseeno smo vsi grizli pozno čez sončni zahod. Nekih res lepih voženj ni bilo, bolje bi bilo, če bi spet imel s seboj Betko. Nepozaben surf dan, jutri pa Essauira.

Zategavščine na SurfBetty (foto: Marko Lorber)