Na plažo smo šli malo kasneje, okoli desetih. Ravno na polno plimo. Kot smo uspeli ugotoviti, se takrat lomijo najlepši valovi in je najmanj closeoutov. S seboj sem vzel fisha. Spotoma sem si že skoraj premislil in šel nazaj po svojo dilo, saj so valovi izgledali res majhni. Na srečo se nisem premislil. Drugič sem vozil to desko in drugič mi je uspelo zbrati na njej par fantastičnih voženj. Če sem se prvič zaljubil v to desko, jo zdaj naravnost obožujem. Ujel sem tri valove, vse zelo položne in bi jih težko ujel tudi z mojo desko. Ko pa si enkrat na valu... čisti adrenalin. Po vsaki vožnji sem vriskal od navdušenja ;) Žal se je situacija v vodi hitro spremenila in vse kar sem lahko ujel je bilo par gigantskih closeoutov. Po popoldanskem izležavanju na soncu smo se s kombijem zapeljali do Taghazouta. Večina v turizem, jaz, Žan in Ana pa smo med drevesi nad Panoramo napleli slackline. Hoja po vrvi je hitro privabila par domačinov, ki so imeli piknik v bližini. Seveda so morali poizkusiti tudi oni. Zmaga padec, med katerim je eden od njih izgubil protezo. Resno ;) V zahvalo so nam postregli s čajem in piškoti. Šokran!
Turek na drevesu |
Žan na vrvi |
Še na vrvi |
Ana na vrvi |
Večerni flat na Panorami |
Ni komentarjev:
Objavite komentar