20.1.2011 (četrtek) - Tamraght

Zgodaj zjutraj se je na Banana point najprej odpravil Simon in kmalu zatem še Žan in Tjaš. Napoved pravi, da bo swell manjši kot včeraj in jutri spet pojača. Kmalu po zajtrku se je Simon že vrnil s suhim neoprenom. Pravi da je skoraj flat in brezveze. Po jutranjem kofetanju in posedanju na terasi smo se vseeno odločili, da gremo pogledat kakšno je stanje na plaži. Nekaj se že mora dogajat, če Tjaša in Žana še vedno ni nazaj. S strehe je res bilo videti bolj majhno in zato sem na plažo odnesel SurfBetty - 7.6 longboard. In ker napovedanega vetra ni bilo od nikjer sem šel v vodo v kratkih hlačah. Že prvi ujeti val z Betko je bil neverjeten. Ujel sem ga zelo zgodaj in ko sem vstal je že kazalo, da mi bo val ušel ... japajade, kot pravi longboarderji sem se sprehodil do špice dile in obe nogi postavil na rob. Longboarderji ta trik imenujejo "hang ten" (po slovensko bi to bilo visečih deset - ker čez špico deske pomoliš vseh deset prstov na nogi). Edino, kar moram popraviti je, kako se potem pravočasno vrniti nazaj na začetek deske. Po petih sekundah vriskanja in čistega adrenalina se je moja vožnja končala s strmoglavljenjem na nos ;) Moj prvi pravi hang ten - nepozabno! Valovi so bili položni in betka se je izkazala za pravo izbiro - navozil sem se, kot že dolgo ne. Kljub temu, da sem surfal samo v kratkih hlačah, sem zdržal v vodi skoraj tri ure. Zadnjo uro sem imel kurjo polt in roke so me bolele, kot da mi bodo vsak trnutek odpadle, a preprosto ni bilo časa za take malenkosti. Vsakič ko sem pogledal proti obzorju se je že kazal nov čudovit val. Hitro nazaj v lineup in gas po novo vožnjo. Kot bi se ocean hotel odkupiti za včerajšnji večer, ko kaj drugega kot batin ni bilo možno ujeti. Po kosilu sem zalegel za eno uro. Nisem bil edini, noro dopoldansko surfanje je pokosilo tudi Žana in Tjaša. Polha sta bila tako utrujena, da nista zbrala moči še za večerni surf. Tudi jaz bi najraje obležal v senci, ali pa se zagrizel v kako knjigo. A kaj ko gremo jutri v Essaouiro in srfanja zame ne bo. Danes je torej treba surfat na polno! Napokal sem se dateljnov in čokolade in jo ubral nazaj na plažo. V vodi je že bila primorska ekipa in Vili (najbolj zagrizen član gorenjske ekipe). Swell je pojenjal in zapihal je rahel onshore. Vseeno smo vsi grizli pozno čez sončni zahod. Nekih res lepih voženj ni bilo, bolje bi bilo, če bi spet imel s seboj Betko. Nepozaben surf dan, jutri pa Essauira.

Zategavščine na SurfBetty (foto: Marko Lorber)