Danes se selim v surf hišo na drugem koncu mesta. Dopoldne sem spakiral in se preselil na moje novo prebivališče. Little Surf House kot se surf hiški reče. Mala surf hiša po slovensko. Ime je povsem upravičeno. Mala rumena hiška stisnjena med dve večji hiši. A znotraj skriva dovolj prostora za kuhinjo, dnevno sobo in tri spalnice. O hiši lahko rečem samo vse najboljše. Imaš vse kar potrebuješ, lastnik Alfredo je lokalna surf legenda in skupaj z ženo Roso sta tako prijazna, da se počutiš kot doma. Še bolj doma se počutiš, ker so vsi gostje v hiši seveda surfrji ;) Sobo si bom delil z avstrijcem Alexom, ki je začetnik in je danes šele drugič surfal. Spoznal sem tudi angleškega surfarja Chrisa. Hitro sva se strinjala, da so valovi na mestni plaži Cicer šmorn in sklenila, da greva pogledat kako je z valovi bolj proti vzhodu. Tam se nahaja mestece San Andres, v okolici katerega je malo morje plaž in menda se tja hodi, kadar je manj swella in Cicer ne deluje. Komaj sem razpakiral, sem že pakiral za na surf trip. Tja sva se odpeljala kar z avtobusom. Najprej sva preizkusila prvo plažo - San Andres. Naj bi bil beach break, a obala je prekrita z črnim vulkanskim prodom. Valovi so bili presenetljivo veliki, a bolj kot to je bil problem, da so bili tudi zelo neurejeni. Padalo je brez vsakega reda in z vseh strani. Ni čudno, da nama ni uspelo pripedlat v lineup. Raje sva se preselila na sosednjo plažo, point break Boquines. Tukaj so bili presenetljivo valovi veliko bolj urejeni in v lineup sva prišla brez problema. Chrisu je uspelo odpeljati dva lepa valova. Priznam, da sem jaz ostal brez odpeljanega vala. Glavni razlog je, da si nisem upal čakati na val tam, kjer ni moral. Pogled navzdol in skale vsepovsod naokoli, shrhljivo blizu vodne gladine. Ne hvala. Rad surfam, ampak ob skale se pa ne bom metal, za ujet val. Če pot v vodo ni bila problem, je bilo povsem drugače, ko sva želela ven. Na dnu so gladke skale, poraščene z algami. Drsi, da je skoraj nemogoče stati, ko ti v hrbet stalno nažigajo valovi. Zraven pa še poskušaš čim manj obtolčti desko. Veselica in pol! Med vsem tem baletom sploh nisem opazil ježkov med skalami. Ko sem končno stal na malo manj spolzkih tleh sem opazil, da imam eno večjo bodico v podplatu. Doma sem se stuširal in izkazalo se je, da ni samo ena bodica, ampak imam eno nogo polno bodic. Alfredo mi je dal iglo in pinceto. Dve uri bolečega prčkanja po lastnem podplatu in uspelo mi je odstraniti vse bodice. Med pogovorom z Alfredom sem tudi izvedel, da je lastnik surf trgovine v kateri sem bil včeraj (Orca) njegov bratranec. Res mu je sumljivo podoben ;)
 |
| Kaj pa najbolj surfarski prigrizek - SURFY!!! |
Ni komentarjev:
Objavite komentar