25.12.2010 (sobota) - Tamraght

Dan se je začel super - sanjal sem kako srfam fisha ;) Poleg tega prihaja nov swell, božično darilo vsem srfarjem v Maroku. Proti večeru naj bi bila perioda valov 18 sekund. Kaj si ti nor! Dopoldne smo šli srfat skupaj s tečajniki. Valovi so bili majhni, tako da sva z Andrejem vzela mini malibu deske in šla v vodo samo v shortsih. Božič po Havajsko. Sonce, srfanje v kratkih hlačah, tečajniki prvič na valovih ... noro vzdušje, zaradi takih dni srfam. Ko se čudežno vse poklopi - vreme, valovi, družba, srfanje,...

24.12.2010 (petek) - Tamraght

Danes je končno spet lep sončen dan, poleg tega se poslavljata Josh in Beti - več kot dovolj razlogov, da grem na plažo s fotoaparatom in kamero. Sem imel težko delo s slikanjem, v vodi je bilo namreč kar 14 naših. Morski tokovi so jih odnašali levo in desno, tako da so se mešali s tečajniki dveh drugih surf šol. Vseeno mislim, da sem jih kar nekaj ulovil v objektiv. Med drugim sem poslikal Andreja, Markota in Damjana na valu. Na koncu smo na plaži naredili še nekaj skupinskih slik. Super dan na plaži. Malo mi je bilo žal zamujenih valov, so bili res lepi. A kot pravi star surferski pregovor - "There is always another wave" (Vedno pride še en val). Proti večeru sem se z dolenjci odpravil v vodo. Ker se moja dila suši na terasi, sem si izposodil klubsko dilo. Fish, 5.9, 21, 2.3/4. Velik preskok glede na mojo trenutno desko, ampak že od nekdaj sem si želel preizkusiti fish desko. So kratke, ampak široke in debele. Raketa za male valove. Kot vedno, ko se odpravim v vodo z novo dilo, nisem pričakoval dosti. Gremo se igrat in da vidimo kaj bo. Za začetek je že popolnoma drugačen občutek med pedlanjem. Deska je tako kratka, da ti noge visijo čez dilo, hkrati pa imaš glavo čisto nad špico deske. Čeprav je deska zelo kratka je med pedlanjem bolj stabilna, kot precej daljši Bic Evolution a.k.a. zobotrebec. Potem pa presenečenje. Prvi val, ki sem ga poskusil loviti - sem ujel, z lahkoto! Vožnja je bila sicer kratka, ker sem val ujel precej pozno in se mi je hitro zaprl. Ampak tistih nekaj sekund na fishu je bilo čarobnih. Sem se čisto zaljubil v to desko. Sicer sem kmalu ugotovil, da ji še nisem čisto dorasel, ko sem se moral mučiti za naslednji ujeti val. Ampak je bil spet čaroben. Deska je neverjetno okretna, vsak trzljaj v kolenu se takoj pozna na smeri deske. Čista poezija. Nekoč si zagotovo kupim svojega. Čim prej ;) Za konec pa še sončni zahod v lineupu. Na božični večer. Najboljši Božič kadarkoli. Sem že omenil, da nisem slišal še niti ene božične pesmi. Nobenega silvesterskega poljuba, bele snežinke, jingle belsov in podobne navlake. Tudi nobenega božičnega drevesca, čudakov z rdečo kapico in brado. Prijetna sprememba. Zvečer je sledila božična večerja. Ker smo v Maroku, smo naredili Maroško jelko iz palminih listov. Z surf okraski. Pravi božičnosrferski žur. Še sosed Mohamed si ni mogel kaj, da se ne bi oglasil in preveril, kaj je to.

Vamos a la Playa!

Josh fura

Andrej fura

Učitelj pravi da je kul ;)

A bi mal peska?

Skupinska

Pasje življenje

Kamelo zategnu

Božičke

Mrga v kuhinji

Lea pripravlja okraske za na palmo

Mrga s palačinko

Damjan bo kao tole sam pojedu

Žur!

Barman

Nina

Mohamed na obisku

Darilaaaaaa

Topšit novoletna palma

Lineup

Poslednji borc

23.10.2010 (četrtek) - Tamraght

Moje se je za silo očistilo in dež je ponehal. To pomeni, da se spet srfa. Damjan je na plažo odpeljal tečajnike. Večina jih je novih in se bo šele učila loviti pene, to pomeni da mi danes ni potrebno slikati. Žan se je odpravil na spehod, Andrej pa srfat, tako da sem v hiši ostal sam. Žurka! Muzika do daske na glas in veselo na delo. Pospravljal sem po hiši, pripravljal slike za objavo in opral umazane cunje. Pralnega stroja nimamo, s čistilnicami v Agadirju pa imajo slabe izkušnje iz preteklih let. Napoved za swell je nora in po temu, kar sem slišal od Andreja nimam kaj iskati na plaži - je veliko in razpihano. Še en dan počitka torej. Tudi prav, za naslednjih nekaj dni je napoved naravnost perverzno lepa in če se malo spočijem ne bo škode. Popoldne smo se lotili krpanja neoprenov. Prva dva je zalepil Damjan in sva z Andrejem samo opazovala. Potem pa sva enega zakrpala sama. A je to varjanta ;) Za prvo silo bo. Zvečer sta šla Damjan in Andrej iskati še enega gosta - Markota.

Tribu Ekipa (hvala Sabini)

Ni nam lahko ;)

Mrgice pomagajo Žanu

Alo, jest!

Večerja, še ena Žanova umetnina

Mrge - Irena in Anja

Še Mrge - Petra in Nina

22.12.2010 (sreda) - Tamraght

Čez noč je padal dež, kar pomeni da se je morje spremenilo v redečkasto rjavo kavo. Surfanje odpade. Poleg tega je za danes napovedan superswell (17ft @ 13sekund!!!). Josh, Beti, Igor in Tanja so najeli avtomobil in šli na izlet v Essauiro. Igor in Tanja sta par, ki je prispel včeraj zvečer. Sta prijatelja od Josha in Beti. Deževno dopoldne sem izkoristil za spanje. Zadnjih nekaj dni je bilo napornih in mi je manjkala kakšna ura spanja. Popoldne smo se  odpravili na souq (tržnico) v Aourir. S seboj smo vzeli tudi goste hiše, da doživijo vzdušje prave Maroške tržnice. Poleg deklet se nam je pridružila še peterica novih gostov. Včeraj zvečer so prispeli še Matic, Lea, Nina, David in Aleks - dolenjska naveza. Sredi nakupovanja je z morja pridivjala nevihta in odnesla pol tržnice. Večina nas je prevedrila v kombiju. Po nevihti se je tržnica nadaljevala, kot da se ni nič zgodilo. Sledilo je slovo od deklet, Zala, Tamara, Nina in Sabina gredo naprej po svoje. Z avtobusom v Essauiro. In naprej, novim pustolovščinam naproti. Srečno! Popoldne sva z Damjanom šla v Marjane supermarket in nato po nove goste. Gostje. Nova štiri dekleta - Irena, Nina, Anja, Petra. Razen ene so že srfale na Portugalskem. Prišle so dobre volje in (pre)polne energije ;) Punce so si kar same nadele vzdevek Mrge. Tri od štirih so difovke, bo vzdevek kar primeren.

21.12.2010 (torek) - Tamraght

Punce so imele zjutraj šolo. S fotoaparatom sem poskušal ujeti kar največ voženj. Glede na to, da me je kmalu pregnal dež, sem imel kar srećno roko. Ujel sem prvo vožnjo Betke, val Josha, noro vožnjo Urške in Zalo na srfu. Punce razturajo! Škoda, ker ne bodo ostale dlje časa. Kmalu po jutranjem srfanju sta se poslovili Nina in Urška. Z avtobusom gresta v Marakeš, potem pa se vračata v Taghazout. Najverjetneje. Tukaj v Maroku nikoli ne veš ;) Zvečer smo šli v vodo. Že na daleč se je videlo, da je divje. Niti ne tako zelo veliko, ampak divje. Kljub temu sem šel v vodo. Kot ponavadi. Moram vsaj probat ;) Vzel sem eno od desk, ki so na voljo v hiši (Bic Evolution), je sicer malo daljša od moje, ampak tanjša in ožja. Imaš odčutek, kot da pedlaš na zobotrebcu. Že pogrešam mojo dilo. Leži v hiši in se suši. Ko bo dobro presušena, jo bomo peljali na popravilo v Taghazout. Naj jo tokrat popravijo strokovnjaki. Sicer so to Maroški strokovnjaki, a upam da bodo vseeno popravili bolje, kot je uspelo nama s Kristel. Zagotovo se med popravilom ne bodo tako zabavali, kot sva se midva ;) V lineup mi ni uspelo priti. Ni mi dosti manjkalo, tik pred lineupom me je odnesel ogromen val. Po temu, ko sem doživel ta val si nisem več želel ven. Prvič se mi je zgodilo, da me je val držal pod vodo toliko časa, da mi je že začelo zmanjkovati zraka. Niti najmanj zabavno. Raje sem šel bližje obali preganjat pene in vzpodbujat ponce. Ni lepšega, kot biti priča, prvi ujeti peni, prviemu valu, najboljši vožnji,...

Plažna reportaža

Beti fura

Josh fura

Zala fura

Nina Fura

Ukradu sem biciku, pofarbu sem ga mau...

Žan morski pes. Kao ;)

Urška fura. Čist hudo fura!

20.12.2010 (ponedeljek) - Tamraght

Ponedeljek je dan za čiščenje hiše. Ker so vsi gosti želeli na izlet v Imsouane, smo v hiši ostali samo ekipa. Sveta trojica. Žan, Andrej in jaz. Takoj, ko je odpeljal kombi za Imsouane, smo zagrabili dile in pičili na plažo. Valovi do pasu in sem pa tja kak čez. In ofshore. Noro. Nisem ravno nalovil veliko valov, so pa bili sami lepi. Po jutranjem srfu, ki se je zavlekel konkretno čez dvanajsto uro, smo se lotili naših zadolžitev. Med pospravljanjem je Žan pripravil kosilo. Po kosilu, ko se je hiša svetila kot nova, pa spet na plažo. Ofshore je izginil in ostali so čisti gladki - "glassy" valovi. Ravno, ko sem na plaži občudoval čudovite, skoraj filmske valove in razmišljal, kako fino je ko nimam več težav z rebri, sem obrnil dilo... in opazil da je na Portugalskem popravljen fin na temu da izpade. Kit s katerim je bil popravljen nosilec fina je začel pokati in v dilo je že davno prišla voda. Kar bo, pa bo - jaz grem v vodo! Takih valov nočem zamuditi. Mukoma sem zbral dve vožnji. Brez ofshore vetra so se sicer čudoviti valovi zelo hitro zapirali in četudi sem ga ujel, se mi je val ponavadi zaprl pod nogami. Ker nikakor nisem dobil prave vožnje in ker sem vedel, da mi voda pušča v dilo, sem šel iz vode še pred sončnim zahodom. Zvečer so se vrnili izletniki. Navdušeni nad surfanjem po sipinah in nad navoustanovljenim pevskim zborčkom. Punce so prepevale ves čas med vožnjo ;) Dobra volja jih tudi v hiši ni minila in se kar nismo mogli spravit spat.

17.12.2010 (sobota) - Tamraght

Zjutraj so vse punce imele šolo. Tudi novoprispele Zala, Nina, Sabina, Tamara so prvič na srfanju. Tokrat srfanja zame ni bilo, ampak sem šel na plažo kot fotograf in snemalec. Predvsem sem poskušal poslikati Žana, Nino in Uršsko, ki že poskušajo ustajati. Valovi so bili zelo veliki, tako da je bilo pene primerne za učenje na pretek. Vedel sem, da so valovi preveliki zame, zato se nisem prav nič sekiral, da sedim na obali. Pravzaprav je moja nova služba celo zabavna. Poskušaš posneti in poslikati tečajnike in jim s tem pomagati pri učenju. Poleg tega jim bodo fotke lep spomin na surfanje v Maroku. Da ne govorimo o temu, da se lahko nasmejiš vsem padcem in ponesrečenim poskusom lovljenja valov ;) Ravno za kosilo sta prispela nova gosta. Josh iz Nemčije in njegovo dekle Beti iz Slovenije. Josh je že izskušen srfar, medtem ko je Beti začetnica. Po kosilu smo se odločili, da vseeno gremo srfat. včeraj sta Andrej in Damjan peljala eno desko na popravilo v Taghazout. Danes jo je šel Andrej iskat in je rekel, da Panorama deluje na polno. Še vedno sovražim Panoramo, ampak dajmo ji še eno šanso. Na Panoramo smo se s kombijem podali jaz, Andrej, Josh in Beti. Ostale punce so šle na izlet v Taghazout z avtobusom. Panorama se je izkazala za običajno sranje. Podobno kot zadnji ponedeljek, ko je prišel veliki swell. Divje, veliko, neurejeno. Sploh se nisem trudil, ko sem videl, da ne gre sem se obrnil in šel iz vode. Varčujem moči za kaj boljšega. Vem, da Maroko lahko ponudi veliko, veliko več. Preverjeno ;) Med preoblačenjem na parkirišču sem srečal še eno skupino Slovencev, ki srfa v Taghazoutu. Slovenci povsod ;)

Linije

Gremo na plažo

Šola

Gremo v vodo

Valovi

16.12.2010 (petek) - Tamraght

Punci sta imeli pravi dan šole srfanja. Prvi dan še ni potrebno slikati in snemati, zato sem šel tudi jaz na plažo z srfom. V hiši sta ostala Žan in Andrej, če slučajno pokličejo naslednji gostje. Danes po poldnevu prispejo še štiri punce. Jutranje srfanje je bilo eno najlepših odkar sem v Maroku. Čiste linije, valovi do pasu, sem pa tja kak večji. In čudovit ofshore veter. Navozil sem se, kot že dolgo ne! Po kosilu so poklicale punce. V Agadir jih je šel iskat Damjan, medtem ko smo ostali pospravljali po hiši. Popoldne je padlo še eno srfanje. Najprej sva šla v vodo samo jaz in Žan, kasneje se nama je prudružil še Andrej. Valovi so bilo večji, ampak jih je veter precej pokvaril. A z malo potrepežljivosti so se našli tudi res lepi valovi. Če sem v Tamriju odpeljal najlepša dva leva vala, sem danes najlepšega desnega. Res topšit dan! Še takih.

15.12.2010 (četrtek) - Tamraght

Celotno sredo smo porabili za nakupe. Najprej supermarket v Agadirju, potem pa še tržnica, ki je v Aourirju vsako sredo. Za srfanje je spet zmanjkalo časa. Smo pa zato šli v vodo takoj naslednje jutro. Jaz, Žan in Andrej. Na Banana beach. Valovi so bili res minimini in so se zlomili tik pred prodnato obalo. Parkrat sem bil blizu, da ustanem a sem raje stopil z dile, sicer bi se zapeljal na suho ;) Val dneva je definitivno ujel Žan. Prvič na srfu! Prvi val, ki ga je ujel je peljal leže, na drugem je poskusil ustati, tretjega je peljal skoraj do obale. Neverjetno. Pomaga mu to, da je precej suh in potrebuje manj pedlanja, pa precej skejta. Proti večeru smo šli še enkrat v vodo, tokrat na drugo stran kamnitega polotoka, ki leži ravno pod našo vasjo - Tamraght. Pravzaprav je to južni del plaže Panorama. Valovi so bili rahlo večji kot zjutraj, recimo nekje do višine pasu in smo se vsi lepo navozili. Zvečer med večerjo pa nas je čakalo presenečenje. Prve goste smo pričakovali v petek opoldne. Se je izkazalo, da se motimo. Prvi dve gostji sta nas že čakali v Aourirju. Andrej in Damjan sta šla po Nino in Urško, medtem ko sva z Žanom pripravila sobo. Punci sta se nam pridružili pri večerji. Nina je že sfala, medtem, ko bo Urška prvič stopila na srf. Punci sta bili utrujeni od potovanja, mi pa od srfanja in smo vsi kmalu po večerji popadali v postelje.

14.12.2010 (torek) - Tamraght

Moj prvi dan v surf hiši. Delaven dan ;) Takoj po zajtrku smo si razdelili naloge in pljunili v roke. Jaz in Andrej sva sestavljala dile za tečajnike (na vse dile je bilo potrebno namestiti fine in leashe). Nato sva neoprene razstavila po ograjah, da se presušijo. Nekatere bo potrebno popraviti - zašiti ali zalepiti. Žan je urejal svojo pisarno - kuhinjo in pospravljal po hiši. Damjan pa je popravljal zdaj to zdaj ono, vmes pa še pomagal nama z Andrejem. Popoldne nam je lastnik hiše dostavil še nekaj dodatnega pohištva, ki ga je bilo potrebno znositi v sobe. Največ preglavic nam je povzročil hladilnik. Težak je, da sva ga dva komaj nosila po stopnicah. Da smo ga dobili skozi vrata kuhinje pa je bilo potrebno odstraniti vrata. Še tako je šlo na milimetre ;) Do poznega večera smo prestavljali postelje in pohištvo. Vmes pa okraševali skupne sobe s plakati in slikami. Da ne bo pomote, med delom se je našel tudi čas za zafrkancijo in uživancijo ;) Mislim, da smo se kar dobro ujeli. Komaj čakam da gremo srfat skupaj. Kako mora biti šele njim, ki so prišli iz zamrznjene Slovenije. Jaz sem včeraj še srfal.

 

Diiileeeeeeeee!

Če ne dela, uporabi večje kladivo ;)

Končni izdelek.

Žan in njegov novi prijatelj

U izi turban

As lačn?

Terasa

Ekipa: Žan, Domen, Andrej, Damjan

 

13.12.2010 (ponedeljek) - Tamraght

Še malo pod vtisom včerajšnjega surpersurfa sem se odločil, da se danes podam na Killers. Je najbližji spot, ki ima ob malem swellu, kot je danes malo večje valove. Saj je vse lepo in prav s Haš pointom, ampak zdaj sem prišel na apetit, hočem Valove ;) Do Killersa sem prišel ravno nekje okoli poldneva. Kdo ve točno, ure ne nosim že skoraj pol leta. Sem čisto zadovoljen, da vem kateri dan v tednu je. Pedlanje sem začel z meni dobro znane plaže La Source. V resnici, je kar precej pedlanja, ampak po vseh govoricah sem pričakoval da bo huje. Najbrž je precej bolj zanimivo, ko so valovi večji. Že precej na začetrku sem srečal Angleža, ki se je vračal s Killersa. Sem ga povprašal kako je tam zunaj in je rekel da je danes bolj slabo vse skupaj. Ja hvala, to mi je pa res vzpodbuda ;) Vseeno sem zagrizel proti oddaljenemu rtu. Vala sta bila v resnici dva. Eden se je lomil čisto zunaj, naravnost pred rtom, drugi pa malo bližje obali in proti jugu. Na tem drugem, bližnjem se je zbrala večina srfarjev. Utrujen od pedlanja nisem niti pomislil, da bi šel naprej ven, na bolj oddaljeni val. Najprej sem samo opazoval, kaj počnejo drugi - kje čakajo na val, kje se vračajo v lineup, kako daleč do obale si upajo vozit. Potem sem pa počasi začel loviti svoj prvi val na Killersru. Ni bilo lahko! Čepraj je val velik, je potrebnega veliko pedlanja, da te pobere. In ko te enkrat pobere, se nahitro zlomi. Uspelo mi je ujeti par valov, a na nobenem vstati. Preprosto prepočasen sem bil. Me je še en anglež v lineupu potolažil, da so danes valovi res bolj tako-tako in je ponavadi lažje. Pa kdaj drugič. Ko bodo valovi boljši, ali pa jaz malo boljši srfar. Preden pokurim vso energijo z lovljenjem valov sem se obrnil in odpedlal nazaj na La Source. Vetra nobenega, sonce je žgalo na polno - idealno za surfanje v shortsih na Haš pointu ali Panorami. Raje Haš pointu, Panorama je za turiste, Haš pa za lokalce ;) Nahitro sem vase vrgel malico in nazaj v vodo. Že precej na začetku, mi je uspelo stopiti na ribo. Verzija pauka, riba ki se zakoplje v pesek in iz peska gleda samo njena hrbtna plavut, v kateri ima trn. Lansko leto v Španiji sem v dveh tednih dvakrat stopil na to preklemano ribo, letos sem se ji nekako izognil. Do danes. Ker sem komaj prišel v vodo, nisem hotel ven, sem upal da bo bolečina sčasoma pojenjala. Pa ni, vedno bolj je bolelo. Sem se ustrašil, da je morda Maroški pauk bolj resna stvar kot Španski in sem vseeno šel iz vode. Spotoma sem vprašal dva ribiča, kaj naj naredim. Sta me pomirila, da ni nič hujšega, samo v vročo vodo naj dam nogo. Ker moj tuš daje bolj mlačno kot vročo vodo, sem naslednje pol ure preživel v kuhinji - na štedilniku sem grel vodo, medtem ko sem namakal nogo v vedru. Postopoma je bolečina le popustila. Bilo je pol ure pred sončnim zahodom, prepozno da grem nazaj v vodo. Poleg tega mi je Iztok sporočil, da je ekipa že prispela v Tamraght in se razpakirala. Nahitro sem spakiral in na avtobus za Tamraght. Nisem se niti uspel posloviti od Marie, ki je bila najbrž nekje med valovi, niti od lastnika mojega stanovanja, ki je bil najverjetne v mošeji pri večerni molitvi. Kdo ve, mogoče se v naslednjih dveh mesecih še srečamo! S pomočjo Iztokovih navodil in lokalcev sem uspel najti Tribu surf hišo. Ravno, ko me je domačim pripeljal do vrat, sem dobil sms da so šli po nakupih v sosednji Aourir. Sprejel me je lastnik hiše Mohamed. Ko sva ugotovila, da sem na pravem kraju me je sprejel v svojo hišo in mi postregel domače pecivo. Nekaj zelo podobnega našim flancatom. Ker govori samo Arabsko in Francosko, sva se bolj težko kaj pametnega pogovarjala. Razkazal mi je vrt in hišo, nato pa me pustil, da sem počakal na ekipo. Ko so prišli, je bilo takoj treba prijeti za delo in znositi nabavljeno hrano v hišo. Ekipo trenutno poleg mene (fotograf, snemalec) sestavljajo Damjan (šef hiše, učitelj srfanja), Žan (kuhar) in Andrej (fant za vse). Nahitro smo se predstavili, Žan se je loti priprave večerje, ostali pa smo poprijeli za hišna opravila. V hiši manjka precej stvari in do četrtka, ko pridejo prvi tečajniki, bo potebno še marsikaj postoriti. Še dobro, da je napoved za swell bolj slaba, ker se bojim, da bo časa za srfanje bolj malo ;)

Malica - dobrote iz lokalne pekarne. Bananin muffin zmaga.