Sem pozabil omeniti, ampak po prvi prespani noči sem se odločil ostati v istem hotelu. Čeprav je luknja, mi je prirasel k srcu. Po svoje je hotel celo kul. Če bi Quentin Tarantino snemal film v Agadirju, bi njegovi junaki zagotovo bili nastanjeni v temu hotelu :) Hotel morda ni ravno blizu plaže (15min hoje), sem pa odkril, da imam za vogalom dva supermarketa. Supermarketi v Maroku so še vedno redkost. Večinoma se hrana kupuje v malih marketih. Čisto iz firbca sem naredil en krog po prvem supermarketu. Cene so najmanj evropske, pogosto pa so stvari še precej dražje! Nauk zgodbe je, kupuj Marokške izdelke in hrano, ki je poceni. Če želiš evropsko hrano, jo boš evropsko (pre)plačal. Me ne moti, ker je Maroška hrana top šit. Za mesojedce je dobro poskrbljeno, sadje je poceni, sveže ribe prav tako, kuskus mi pa tudi gre po grlu ;) V Agadirju sem se začel dolgočasit. Je popolnoma netipično maroško mesto. Pred 50 leti, ga je v celoti porušil potres. Zreven ruševin je zraslo popolnima novo mesto. Torej nobenih ozkih uličic medine v katerih sem se z užitkom izgubljal v Marakešu. Obalni del je tipično turistični - dragi hoteli in bari za vsak okus. Ker v Agadirju nimam kaj pametnega početi, sem sklenil da jo mahnem na izlet v Taghazout. Pogledat, kam sploh grem. Če bo prilika pa se dogovorim še za kakšno sobo, da mi je jutri ne bo treba iskati. Do taghazouta je 20 minut vožnje z mestnim avtobusom (linija 32, vozovnica stane 7 dirhamov). Prvič, da sem se znašel zunaj večjega mesta (Tanger, Marakeš, Agadir). Razlika je očitna. Ulicie med hišami so napol beton, napol zemlja. Oziroma blato, ker odčasno še vedno pada dež. Hiše pa so bolj kolibe kot kaj drugega. Smeti pa vsepovsod. Ko nekdo olupi banano ali mandarino, gredo olupki naravnost na tla. Priznam, da me je malo zvilo. A sem prepričan, da res hočem sem? Po prvih par minutah se privadiš in ko zagledaš valove imaš na obrazu že blaženi nasmešek. Oja, surfali bomo. Samo da se tale monsun poleže. Nisem prepričan, če bom rinil v vodo, dokler je čisto rjava od deževnice. Nekaterih umazana voda izgleda ne moti - na vsaki plaži je bilo par srfarjev v vodi. Med sprehajanjem po vasici me je ogovoril eden od domačinov. Prijazno, čisto drugače, kot si vajen od vsiljivih trgovcev v mestih. Sploh mi ni ponujal ničesar, sem ga moral jaz vprašat, če pozna kakšno poceni stanovanje, ki bi se ga dalo najeti. Ni problema! Našel mi je prosto sobo, za katero mi je ceno uspelo zbiti na 6o dirhmov na dan (5.5€). Poceni, da bolj težko. A je tudi stanovanje temu primerno. Soba s tepihom in v kotu na tleh vzmetnica. O tušu in wcju pa raje ne bi. Moj problem je, da težko rečem ne in sem privolil v najem sobe. Pridem jutri s prtljago in denarjem. Danes plačam samo 100 dirhamov kot rezervacijo. Pa ključe od sobe dobim, da lahko pridem kadar hočem. Iz vasi sem se sprehodil še do vseh surf spotov severno od mesta. In vmes premišljeval, ali sem naredil dober posel z najemom sobe. Poceni je že ... ampak 2 tedna tiste sobice. Mi je bolj všeč notranjost prtljažnika Ford Focusa, kot tiste sobice ;) Sem sklenil, da prespim in se jutri odločim, kaj naj s stanovanjem. V Agadirju sem šel na večerjo in v hotelu pogledal surf film.
 |
| Netipično Maroško vreme. Vsaj sneži ne! |
 |
| Lokalci v vodi. Oziroma brozgi. |
 |
| Lokalc v akciji |
 |
| Kungfu longborder |
Ni komentarjev:
Objavite komentar