Ko sem šel včeraj na internet sem srečal starega znanca - kanadčana Steva. Je rekel, da kadar je manjši swell, vsi hodijo na sever v Tamri, ker so tam valovi večji. Enako sem slišal tudi od Marie, ki je tam imela enega najboljših surf dni v Maroku. Nahitro sva se zmenila, se dobiva jutri, 10:30 na glavnem trgu, počakava bus za Tamri in surfat! Pošteno sva se načakala, celo uro ni bilo avtobusa. Namesto tega se nas je nabralo nekaj kandidatov za Tamri in smo skupaj najeli taksi. 240 dirhamov za vse skupaj - 6 surfarjev, prevoz tja in nazaj. Dile na streho in 6 srfarjev plus voznik v starega razmajanega belega mercedesa. Ki se je odločil da ne bo vžgal kar tako zlahka. Po kratkem šušmarjenju pod pokrovom motorja in klicanju Alaha je starina vseeno zakašljala in vžgala. Čeprav je avto komaj vžgal, to niti slučajno ne pomeni, da je voznik z avtom lepo ravnal ali počasi vozil - gas do daske in prehitevat vse kar nam je prišlo na pot. Tamri je približno 30 kilometrov severneje od Taghazouta. Voznik nas je izkrcal na klifu nad plažo. Plačali smo mu polovico in se dogovorili, da se dobimo tukaj ob petih. Za vsak slučaj nam je taksist dal še številko svojega mobitela. Potem pa na plažo. Že takoj je bilo jasno, da je Tamri čisto druga pesem, kot Taghazout. Čeprav je napoved za swell enaka (4ft, 12s, iz zahoda) je razlika v dejanskih valovih neverjetna. V Taghazoutu, na Haš pointu tak swell pomeni valove do kolena, ali pasu. V Tamriju pa so bili valovi morda celo večji, kot napovedanih 4 feete. Še preden sem se zapodil v vodo sem vedel, da pot v lineup ne bo lahka. Ni bila lahka, ampak je uspelo. Z obale je vse skupaj izgledalo precej divje in sem se že ustrašil, da bo težko kaj ujeti. Se je izkazalo ravno obratno - čiste linije, val je bil močan, ampak vseeno se ni zaprl prehitro in ti je dal čas za ustajanje... več ali manj popoln val za moje znanje! Odpeljal sem samo dva vala, oba v levo. Ampak oba zlahka dam med mojih 5 najboljših valov vseh časov! Norooooooo. Pedlanje ven je bilo mučno in samo adrenalin od odpeljanih valov me je držal pokonci. Uspel sem ujeti še tri valove, a sem na vseh prepozno vstal. Potem sem moral priznat premoč morju. Moje roke preprosto niso več zdržale. Res, da sem v vodil bil verjetno samo kako uro in pol, ampak sem od tega vsaj pol ure pedlal kot da mi gre za življenje. Kmalu za mano je na obalo naplavilo tudi Steva. Oba sva bila izmučena in sestradana. Nisva vedela, da je vas Tamri tako daleč od plaže in sva računala, da bova lahko hrano kupila kar tam. Ko sva ravno študirala, kaj naj narediva sta se pojavila dva srfarja iz družbe s katero smo se pripeljali. Se že vračajo, ker je eden zlomil desko. Poleg tega mu je deska priletela v glavo, s špico naprej, tik pod očesom! Fant jo je še dobro odnesel, centimeter višje in bi bil verjetno ob oko. Ga peljejo v bolnico v Agadir na šivanje. Odločila sva se, da ostaneva in pešačiva v Tamri po hrano. Podala sva se na pot, nevede da je pred nama več kot 4 kilometre asfalta. K sreči so naju pobrali srfarji iz Taghazouta in nama ponudili vožnjo v Tamri. Ko sva videla, kako daleč stran je vas sva se premislila in smo se vsi skupaj odpeljali v Taghazout. Hitra malica in uro kasneje sem bil že nazaj v vodi, na haš pointu. Danes je res bil moj dan. Ali so bili res tako lepi valovi, ali mi je srfanje v Tamriju pomagalo, pojma nimam. Dejstvo je, da sem lovil in vozil val za valom. Navozil sem se kot prekaljen lokalec!
Ni komentarjev:
Objavite komentar