Še malo pod vtisom včerajšnjega surpersurfa sem se odločil, da se danes podam na Killers. Je najbližji spot, ki ima ob malem swellu, kot je danes malo večje valove. Saj je vse lepo in prav s Haš pointom, ampak zdaj sem prišel na apetit, hočem Valove ;) Do Killersa sem prišel ravno nekje okoli poldneva. Kdo ve točno, ure ne nosim že skoraj pol leta. Sem čisto zadovoljen, da vem kateri dan v tednu je. Pedlanje sem začel z meni dobro znane plaže La Source. V resnici, je kar precej pedlanja, ampak po vseh govoricah sem pričakoval da bo huje. Najbrž je precej bolj zanimivo, ko so valovi večji. Že precej na začetrku sem srečal Angleža, ki se je vračal s Killersa. Sem ga povprašal kako je tam zunaj in je rekel da je danes bolj slabo vse skupaj. Ja hvala, to mi je pa res vzpodbuda ;) Vseeno sem zagrizel proti oddaljenemu rtu. Vala sta bila v resnici dva. Eden se je lomil čisto zunaj, naravnost pred rtom, drugi pa malo bližje obali in proti jugu. Na tem drugem, bližnjem se je zbrala večina srfarjev. Utrujen od pedlanja nisem niti pomislil, da bi šel naprej ven, na bolj oddaljeni val. Najprej sem samo opazoval, kaj počnejo drugi - kje čakajo na val, kje se vračajo v lineup, kako daleč do obale si upajo vozit. Potem sem pa počasi začel loviti svoj prvi val na Killersru. Ni bilo lahko! Čepraj je val velik, je potrebnega veliko pedlanja, da te pobere. In ko te enkrat pobere, se nahitro zlomi. Uspelo mi je ujeti par valov, a na nobenem vstati. Preprosto prepočasen sem bil. Me je še en anglež v lineupu potolažil, da so danes valovi res bolj tako-tako in je ponavadi lažje. Pa kdaj drugič. Ko bodo valovi boljši, ali pa jaz malo boljši srfar. Preden pokurim vso energijo z lovljenjem valov sem se obrnil in odpedlal nazaj na La Source. Vetra nobenega, sonce je žgalo na polno - idealno za surfanje v shortsih na Haš pointu ali Panorami. Raje Haš pointu, Panorama je za turiste, Haš pa za lokalce ;) Nahitro sem vase vrgel malico in nazaj v vodo. Že precej na začetku, mi je uspelo stopiti na ribo. Verzija pauka, riba ki se zakoplje v pesek in iz peska gleda samo njena hrbtna plavut, v kateri ima trn. Lansko leto v Španiji sem v dveh tednih dvakrat stopil na to preklemano ribo, letos sem se ji nekako izognil. Do danes. Ker sem komaj prišel v vodo, nisem hotel ven, sem upal da bo bolečina sčasoma pojenjala. Pa ni, vedno bolj je bolelo. Sem se ustrašil, da je morda Maroški pauk bolj resna stvar kot Španski in sem vseeno šel iz vode. Spotoma sem vprašal dva ribiča, kaj naj naredim. Sta me pomirila, da ni nič hujšega, samo v vročo vodo naj dam nogo. Ker moj tuš daje bolj mlačno kot vročo vodo, sem naslednje pol ure preživel v kuhinji - na štedilniku sem grel vodo, medtem ko sem namakal nogo v vedru. Postopoma je bolečina le popustila. Bilo je pol ure pred sončnim zahodom, prepozno da grem nazaj v vodo. Poleg tega mi je Iztok sporočil, da je ekipa že prispela v Tamraght in se razpakirala. Nahitro sem spakiral in na avtobus za Tamraght. Nisem se niti uspel posloviti od Marie, ki je bila najbrž nekje med valovi, niti od lastnika mojega stanovanja, ki je bil najverjetne v mošeji pri večerni molitvi. Kdo ve, mogoče se v naslednjih dveh mesecih še srečamo! S pomočjo Iztokovih navodil in lokalcev sem uspel najti Tribu surf hišo. Ravno, ko me je domačim pripeljal do vrat, sem dobil sms da so šli po nakupih v sosednji Aourir. Sprejel me je lastnik hiše Mohamed. Ko sva ugotovila, da sem na pravem kraju me je sprejel v svojo hišo in mi postregel domače pecivo. Nekaj zelo podobnega našim flancatom. Ker govori samo Arabsko in Francosko, sva se bolj težko kaj pametnega pogovarjala. Razkazal mi je vrt in hišo, nato pa me pustil, da sem počakal na ekipo. Ko so prišli, je bilo takoj treba prijeti za delo in znositi nabavljeno hrano v hišo. Ekipo trenutno poleg mene (fotograf, snemalec) sestavljajo Damjan (šef hiše, učitelj srfanja), Žan (kuhar) in Andrej (fant za vse). Nahitro smo se predstavili, Žan se je loti priprave večerje, ostali pa smo poprijeli za hišna opravila. V hiši manjka precej stvari in do četrtka, ko pridejo prvi tečajniki, bo potebno še marsikaj postoriti. Še dobro, da je napoved za swell bolj slaba, ker se bojim, da bo časa za srfanje bolj malo ;)
![]() |
Malica - dobrote iz lokalne pekarne. Bananin muffin zmaga. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar