Domnov Surfari: 24.12.2010 (petek)

Danes je končno spet lep sončen dan, poleg tega se poslavljata Josh in Beti - več kot dovolj razlogov, da grem na plažo s fotoaparatom in kamero. Sem imel težko delo s slikanjem, v vodi je bilo namreč kar 14 naših. Morski tokovi so jih odnašali levo in desno, tako da so se mešali s tečajniki dveh drugih surf šol. Vseeno mislim, da sem jih kar nekaj ulovil v objektiv. Med drugim sem poslikal Andreja, Markota in Damjana na valu. Na koncu smo na plaži naredili še nekaj skupinskih slik. Super dan na plaži. Malo mi je bilo žal zamujenih valov, so bili res lepi. A kot pravi star surferski pregovor - "There is always another wave" (Vedno pride še en val). Proti večeru sem se z dolenjci odpravil v vodo. Ker se moja dila suši na terasi, sem si izposodil klubsko dilo. Fish, 5.9, 21, 2.3/4. Velik preskok glede na mojo trenutno desko, ampak že od nekdaj sem si želel preizkusiti fish desko. So kratke, ampak široke in debele. Raketa za male valove. Kot vedno, ko se odpravim v vodo z novo dilo, nisem pričakoval dosti. Gremo se igrat in da vidimo kaj bo. Za začetek je že popolnoma drugačen občutek med pedlanjem. Deska je tako kratka, da ti noge visijo čez dilo, hkrati pa imaš glavo čisto nad špico deske. Čeprav je deska zelo kratka je med pedlanjem bolj stabilna, kot precej daljši Bic Evolution a.k.a. zobotrebec. Potem pa presenečenje. Prvi val, ki sem ga poskusil loviti - sem ujel, z lahkoto! Vožnja je bila sicer kratka, ker sem val ujel precej pozno in se mi je hitro zaprl. Ampak tistih nekaj sekund na fishu je bilo čarobnih. Sem se čisto zaljubil v to desko. Sicer sem kmalu ugotovil, da ji še nisem čisto dorasel, ko sem se moral mučiti za naslednji ujeti val. Ampak je bil spet čaroben. Deska je neverjetno okretna, vsak trzljaj v kolenu se takoj pozna na smeri deske. Čista poezija. Nekoč si zagotovo kupim svojega. Čim prej ;) Za konec pa še sončni zahod v lineupu. Na božični večer. Najboljši Božič kadarkoli. Sem že omenil, da nisem slišal še niti ene božične pesmi. Nobenega silvesterskega poljuba, bele snežinke, jingle belsov in podobne navlake. Tudi nobenega božičnega drevesca, čudakov z rdečo kapico in brado. Prijetna sprememba. Zvečer je sledila božična večerja. Ker smo v Maroku, smo naredili Maroško jelko iz palminih listov. Z surf okraski. Pravi božičnosrferski žur. Še sosed Mohamed si ni mogel kaj, da se ne bi oglasil in preveril, kaj je to.