Končno srfaaaaal! Po zajtrku sem šel preverit Panoramo. Ni ravno sanjsko, ampak dela. Hitro v neopren in dilco pod pazduho. Na poti na plažo sem srečal še enega srfarja, ki se je ravno odpravljal v vodo - Viktorja iz Brazilije. Na hitro sva rekla par srfarskih, potem pa v lineup. Težko je bilo biti na pravem mestu, pa še tok je bil kar precej močan, stalno te je nosil stran od skal, nekam na jug proti Agadirju. Padlo je par lepih voženj, nič posbnega, ampak po dveh tednih brez srfanja tudi ni bilo za pričakovat čudežev. Sonce, valovi, dobra družba v vodi, kaj še hočeš boljšega. Taghazout je res surf vasica. Če si tukaj dlje časa, se pozdravljaš z vsemi domačini in poznaš polovico srfarjev. Večina jih sem pride najmanj za en mesec. Če že potuješ tako daleč, se splača ostati. Še posebej zato, ker valovi tukaj niso kar vsak dan. Če prideš za en teden tvegaš, da ne bo od srfanja nič. Iz vode sem prišel lačen kot volk in sem sklenil preizkusiti sveže pečene ribe z ene od stojnic na glavnem trgu. Pečejo ribe, ki so še pred parimi urami brcale v morju, iz olja gredo naravnost na tvoj krožnik. Bolj sveže ne morejo biti. Božansko. Stojnica izgleda ubogo, ribe so pa ene najboljših, kar sem jih kdajkoli jedel. Na splošno je vsa hrana tukaj boljša. Se pozna, da je vse pridelano in pripravljeno naravno. Ne uporabljajo nobenih škropil, umetnih gnojil, kostne moke in podobnih pripomočkov. Preprosto zato, ker je vse to predrago. Naj ostane tako! V marsičem so Maročani pred nami ;)
 |
| Anchor point. Počiva... |
 |
| Taghazout. Surf vasica. |
 |
| Mmmm sonceeeeee! Baje v Sloveniji sneži ;) |
 |
| U izi beduin. Brez skrbi, nisem kupil tega atasmrk kostuma. |
 |
| Najbolj kul hišna številka na vasi ;) |
Ni komentarjev:
Objavite komentar