Moje prvo jutro v Agadirju, za začetek sem poiskal pekarnico, kjer sem si privoščil zajtrk. Pecivo in sveže stisnjen pomarančni sok. Po tem pa v mesto. Najprej zamenjat še nekaj evrov v dirhame, nato pa na iskanje surfshopov. Medtem, ko so mojo dilo švercali iz Tangerja v Marakeš, je dobila dve buški, ki bi jih rad popravil. Nič resnega, samo plastika je počena na dveh mestih, morda voda niti ne bi puščala v dilo, ampak ne mislim sprobavat. Čez vikend imam čas in bom popravil dilo, da bo pripravljena za Taghazout. Blizu hotela sem našel surfshop, ampak imajo samo oblačila. Vseeno sem preveril cene. Zna biti, da grem po nakupih, preden bom zapustim Maroko. Cene so bile precej nižje kot pri nas. Quiksilver, Billabong, Element, Volcom,... majice s kratkimi rokavi za 130 dirhamov (12€), z dolgimi rokavi za 170 dirhamov (16€), superge (Reef, Globe, Vans, Circa,...) za 600 - 700 dirhamov (55-65€). Po kratkem iskanju sem našel uradni Rip Curl shop. Na moje presenečenje so cene popolnoma enake tistim v Evropi! Kupil sem ding repair kit (tuba s smolo in kos brusilnega papirja) za 250 dirhamov (23€). Kar se mi zdi hudirjevo drago, če se prav spomnim so cene za tak komplet na Portugalskem nekje okoli 10 evrov. Kakorkoli, za mojo dilo samo najboljše ;) V hotelu sem se lotil popravila. Očistil sem razpoke z čistilnimi robčki in nanesel smolo. Ker je bolj oblačno kot ne, bo trajalo precej časa, preden bo smola bovolj suha za brušenje. Šel sem nazaj v mesto, na porcijo interneta in mentinega čaja v enega od kafičev. Na poti nazaj sem srečal enega od lokalcv, ki dela v hotelu, pokazal mi je kje je avtobusna postaja, kjer ustavljajo lokalni busi. V Taghazout namreč želim z avtobusom, ker vožnja stane le par dirhamov. V nasprotju s taxiji, ki me bodo spet oskubili kot največjega turista ;) Takoj, ko sem omenil Taghazout, se mi je že začel ponujati, da mi uredi stanovanje tam. Saj človek ne ve kaj naj, ali naj mu pustim, da mi poišče stanovanje in potem ugotovim da mi je našel eno luknjo za 100 dirhamov na dan in se ponovi primer Rašida ... ali se ga poskušam znebit in iskat stanovanje na svojo roko. Kakorkoli, častil sem ga čaj, ker mi je pokazal avtobusno postajo, o stanovanu pa se pogovarjava v ponedeljek. Potem je možakar, ime mu je seveda Mohamed (kot vsem tukaj), šel svojo pot, jaz pa na obalo. Končno pogledat morje! Voda ja bila rjava, ker je dež splaknil v more vso svinjarijo, ki se je nabrala v mestu. Pa že tako baje ni najbolj čista zaradi bližnjega pristanišča in Maroške kanalizacije. Vseeno me je pogled na morje in plažo pomiril in spravil v dobro voljo. In ko me je naslednji lokalec začel spraševat od kje sem, sem se zmislil nove igre. Namesto, da jih zafrkavam, da sem iz Uzbekistana, Albanije ali Melbourna, sem ga pustil, da je ugibal od kje sem. V pomoč sem mu demonstriral še mojo nemščino, španščino in slovenščino. Mislim, da je bilo to prvič, da sem Maročana zmedel. Jap, možakar je bil čisto osupel. Ko sem mu razložil še, da ne kadim (haš ne hvala), mi je zaželel lep dan in šel preganjat drugega turista. Igro sem preizkusil še na naslednjem lokalcu. Zmaga, sploh se mu ni dalo ugibat od kje sem, po parih poskusih se me je naveličal. Pa sem le odkril prijazen in zabaven način, kako se otreseš preprodajalcev tega in onega ;) Po večerji v bližnji restavraciji (omleta s sirom za 20 dirhamov = 1.8€) sem v sobi pogledal en surf film zaspal kot dojenček. Čisto preveč pešačim naokoili po mestu :)
 |
| Plaža v Agadirju, zadaj pristanišče. Njami ;) |
 |
| Maroko |
 |
| I can see clearly now, the rain is gone, ... |
Ni komentarjev:
Objavite komentar