30.3.2011 (sreda) - Las Palmas (Gran Canaria)

Od včerajšnjega surfanja me malo boljo roke, napoved za danes pa je najslabša v celem tednu. Surfanje odpade. Odpravil sem se na glavno avtobusno postajo z željo, da se vsedem na avtobus in se odpeljem nekam v hribe. Na svež zrak in po razgled. Najvišji vrh Gran Canarije ima skoraj 2000 metrov, to bi moral biti razgled. Mogoče celo do Maroka! Med potjo do avtobusne postaje sem se premislil - tako oblačno je danes da je brez veze hoditi v hribe. Že hribi, ki se vidijo iz mesta so v oblakih. Če ni razgleda, nima smisla pešačit v hribe. Bom pa vsekakor en dan šel. Las Palmas je pač mesto, večje kot Ljubljana in si zelo želim za kak dan pobegnit od tukaj. Namesto v hribih sem se izgubljal v mestu. Šel sem v pristanišče in na poti nazaj naredil tour po srfshopih. Srf trgovine tukaj niso ob obali, kot je v navadi v krajih znanih po srfanju. Obala je tukaj mesto za kafiče in mondene hotele, srf trgovine pa moraš iskati v labirintu ulic za obalo. Našel sem tri in v eni od njih tudi našel dilco svojih sanj. Žen lep čas razmišljam o novi deski, malo krajši, hitrjši okretnejši,... A kaj ko zadevščina stane 350 evrov. Trenutno ne pride v poštev. Se bo že ponudila boljša priložnost...

Mestna plaža, Las Canteras, pazi te oblake...

Spomenik dneva. V živo izgleda precej boljše, ko se vse skupaj vrti v vetru

El Confital, eden najboljših desnih valov v Evropi. Tukaj več ali manj počiva.

Če ni valov....

Moja sanjska dilca - 6.4 x 20 x 2 5/8. Nekaj temu podobnega kupim ob prvi priliki!

29.3.2011 (torek) - Las Palmas (Gran Canaria)

Sonce se nikakor ni hotelo prikazati izza oblakov in brez sonca ne morem popravljati deske. Zato sem odpravil na sprehod v stari del mesta - Vegueta. Dejansko se četrt v mestu Las Palmas imenuje Vegeta ;) Če je preostali del mesta precej podoben vsakemu drugemu velemestu in sploh ne opaziš, da si na Kanarskih otokih je v Vengueti malo drugače. Stare nizke in barvite hiše z balkoni, ozke ulice ... očarljivo. Ko sem se vrnil s sprehoda, se je tudi sonce spravilko k pameti in pregnalo oblake. Kot nalašč za zadnji nanos smole na desko. Nisem niti še pobrusil zadnjega nanosa, sem le počakal, da se je za silo posušil in suuuuufraaaaat! Tako kot včeraj - položni valovi, ampak precej bolje kot bi pričakoval glede na napoved. Ne samo da so bili valovi položni - mešalo se je več swellow in valovi so pljuckali z vseh strani. V tej brozgi sem najprej ujel dva vala. Na tretjega sem se pošteno načakal, dobil sem ga šele ko sem se pomaknil bližje oblai. Potem pa se mi je odprlo in sem nehal štet. Z valovi je podobno, kot s pivom - tam od tretjega naprej je težko šteti ;) Večina valov je bila bolj povprečnih, a se je našel tudi en res lep v desno. Pripeljal bi ga čisto do shorebreaka na obali, a sem ga predčasno zaključil zaradi lokalca, ki mi je besno mahal in žvižgal, kot da mu gre za življenje. Najbrž bi uspel odvijugati mimo njega. Najbrž ;) Za vsak slučaj sem raje skočil z vala. Saj sem dobil dovolj! Po poti nazaj nisem mogel skrivati veselja in sem se parkrat kar na glas začel smejat. Kaj pa ti drugega ostane, ko te v mestu čudno gledajo, ko paradiraš po centru v neoprenu in z dilo pod roko. Moj hostel je namreč na drugem koncu mesta, kot plaža, kjer se surfa. Vmes pa je celo mestno jedro. Zato bom tudi zamenjal prenočišče. V četrtek se iz hostela selim v surf hišo, dve ulici stran od plaže La Cicer. Bo precej lažje preverit valove in skočit v vodo tudi ob jutranjem svitu. Ali pa v vodi počakati na sončni zahod.

Grafit dneva

Spomenik dneva

Vangueta

Vangueta

Vangueta

Vangueta, Plaza St. Ana

Vangueta, Iglesia St. Ana

28.3.2011 (ponedeljek) - Las Palmas (Gran Canaria)

Dopoldne sem ob računalniku tuhtal kako naprej. Kocka je padla! 7. aprila letim domov. Jap, vsega lepega je enkrat konec in tudi mojega surfarianja bo. Zaenkrat ;) Če želim tukaj ostati čez prvomajske, nujno potrebujem službo. Ki pa je ne bo lahko najti, sploh z mojo Španščino in delovnimi izkušnjami. V resnici bi si želel poizkusiti kelnarjenje za kak mesec ali dva. Ampak preprosto imam dovolj potovanja. Najbrž se temu reče domotožje. Saj vem, da bom takoj ko sem bom znajdel v domači megli začel sanjat valove in morje. A trenutno si želim domov. Glava mi pravi, naj ostanem, se bom že znajdel, trenutek za iskanje zaposlitve je idealen, tik pred začetkom praznikov, jezikov se hitro učim... kot sem rekel - vleče me domov. Ko sem kupil karto se mi je odvalil kamen od srca, imam 10 dni časa za srfanje in turizem na Gran Canariji. Juhej naprej ;) Za začetek moram popravit desko. Ker je poškodba precej huda, bo potrebno nanesti precej smole. Tekoča smola ne drži oblike, zato bo potrebnih več nanosov, preden bom kolikor toliko dobro na novo izoblikoval rep. Tako sem se večino dneva sprehajal med mojo sobo, kjer sem v senci nanašal smolo in teraso, kjer sem smolo sušil. Pustil sem sušiti zadnji nanos in šel v mesto. Glede na na to, da je napoved zelo uboga (2ft swella in močan onshore veter) so valovi presenetljivo lepi! Zelo položni in štartati je potrebno iz pene, a se lepo počasi zapirajo in na prvi pogled izgleda, da bi se dalo lepo voziti. Parkrat sem mastno zaklel, ker je moja deska še neuporabna in si prisegel, da grem jutri v vodo. V sredo je napoved še slabša in do četrtka preprosto ne bom zdržal ;) V mestu sem šel v nakupovalni center nabavit par potrebščin. Nove japanke in par stvari za pojest, če sem čisto natančen.

Rep deske. Shaped by Ryanair ;)

27.3.2011 (nedelja) - Madrid - Las Palmas (Gran Canaria)

Zgodnje vstajanje in z metrojem ob 6h zjutraj na letališče. Let do Gran Canarie je bil precej daljši, kot povratek iz Maroka, trajal je skoraj 3 ure. Tri ure, ki sem jih poskušal prespat. Precej neuspešno. Neprespan in polomljen od sedenja na letalu sem uspel poloviti prave avtobuse in se znašel v glavnem mestu Gran Canarie - Las Palmas. Pri navtičnem klubu. Z malo iskanja in pomoči domačinov sem našel tudi hostel. Udomačil sem se v sobi in med drugim iz torbe izvlekel tudi svojo desko. Pri Easyjetu so samo naredili buško na repu, Ryanair pa je delo opravil precej bolj temeljito. Na drugi strani so dobesedno razbili rep deske. Super. Škodo bom sicer lahko popravil sam, a bo šel najmanj en dan za packanje s plastiko. Superhvala Ryanairu :( Popoldne sem šel na daljši sprehod po mestu. Malo se razgledat. In seveda preverit valove. Kaj pa drugega! Majhni so in močan onshore veter jim nič ne pomaga. Kljub temu je bilo v vodi par surfarjev, nekaj med njimi pravih mojstrov. So me že zasrbele roke ;) Cel dan sem razmišljal, kako naj nadaljujem potovanje. Ali naj se vržem v iskanje dela in stanovanja, ali naj končno odfrčim domov. Konec koncev sem dovolj dolgo od doma, da mi to zimo snega ne bo več treba kidati. Upam ;) Preveril sem tudi stanje z letalskimi kartami. Tja do 15 aprila lahko še nekako poceni pridem domov, potem pa se zaradi velike noči in prvega maja karte podražijo za 4-krat in več. Normalne cene so spet po petem maju. Zvečer sem se po Skypu slišal z domačimi. Mogoče mi pomaga pri odločitvi... bom prespal in se bom jutri odločal naprej.

Adio Madrid, buenos dias Gran Canaria

Severni del mestne plaže - Las Canteras

Las Canteras - pred temi grebeni se pri večjem swellu lomijo valovi.

La Cicer - pride še na vrsto ;)

Kaj pa skate park s pogledom na valove!

26.3.2011 (sobota) - Madrid

Zadnja dva dni sem se šel turista po Madridu. Včeraj sem šel na brezplačni voden izlet po mestu, ki ga organizira hostel. Popoldne pa sem čisto za hec pogledal v galerijo Museo nacional de Prado. Danes pa sem se odločil, da izkoristim svojo karto za metro. Kupil sem namreč karto za neomejeno število voženj v treh dneh. Torej dajmo se vozit. Odpeljal sem se do štadiona Real Madrida - Santiago Bernabeu. Ogled štadiona stane 16 evrov. Najmanj 16 evrov preveč. Je precej pri vrhu lestvice klubov, ki jih resno ne maram. Raje sem se samo sprehodil naokoli in se čudil vrsti pred blagajno. Gneča za vstopnice je bila taka, da se je kolona vila okoli pol štadiona! Po tem sem škočil še do štadiona drugega Madridskega kluba, Atletico Madrid. Po nogometni turneji sem se vrnil v hostel in po Špansko zategnil siesto. Želel sem še v pomorski muzej. Ker ima španija bogato zgodovino pomorstva, je tudi muzej temu primerno eden boljših na svetu. Žal ga zaprejo že ob 6h, jaz pa sem do muzeja prišel šele ob 5h. Pa mi je le ostalo nekaj za prihodnji obisk Madrida. Če se še kdaj znajdem tukaj. Prav posebej se trudil ne bom, priznam da sem nad mestom razočaran. Mogoče je krivo samo vreme - dež, oblaki in pomanjkanje valov ... Madrid mi bo ostal v spominu kot dolgočasen kup betona ;)

Simbil Madrida, medvet, ki robuta češnje. V resnici niso češnje, se pa boljše sliš ;)

Streets od Madrid. Tale je ena lepših.

En trgec. Pozabil ime.

Center - od tukaj v Šaniji merijo razdalje.

Ena nočna, malo romantike.

Pred stadionom imajo neke ograjce z zastavami. Tale zmaga.

Santiago Bernabeu.

Kolona za vstopnice.

Park v izgradnji in v odzadju stadion Vicente Calderon.

Muzej pršuta! Aj lajk verimač ;)

Kraljevi vrtovi

24.3.2011 (četrtek) - Madrid

Po zajtrku v hostelu sem spet obvisel na internetu. Malo sem pisal blog, malo raziskoval kaj se najde o Gran Canariji na internetu. Za prve štiri dni sem si rezerviral hostel. Računam da bom v tem času uspel najti kaj cenejšega. Želja je, da za kak mesec najamem stanovanje. Opoldne sem sklenil, da je dovolj zabušancije in se odpravil na sprehod po Madridu. Brez kakršnegakoli turističnega vodiča, samo z zemljevidom in fotoaparatom. Res, da bom na tak način bolj malo zvedel o Madridu, a mi je zelo pasala samo hoja. Da si malo prečistim glavo ;) Sprehodil sem se skozi sam center mesta mimo vseh najznamenitejših cerkev in muzejev, potem pa blodil po največjem Madridskem parku - Parque Retiro. Malo narave v tej velemestni džungli. Moj prvi vtis o mestu... nič posebnega, preveč hladno, velemestno, delavno,... Morda je krivo vreme, a če ne bi opazil da ljudje govorijo Špansko bi mislil, da sem v Londonu. Zvečer sem si v hostelu spekel pico, malo fast fooda po štirih mesecih zdrave hrane v Maroku ;) Po večerji sem v postelji pogledal en surf film (Castles in the sky) in mrknil spat.

Trg svete Ane, spomenik Lorci

Spomenik Cervantesu

Fontana z Neptunom. Bogom morja in vode. Naš človek ;)

Parque Retiro

Parque Retiro

Parque Retiro

Parque Retiro

Parque Retiro

Mestna vrata

Glavna Madridska pošta

23.3.2011 (sreda) - Marakeš - Madrid

Iz postelje me je vrgla budilka. Ob enajstih se mi začne checkin za let v Madrid in tega ne bi rad prespal ;) A prvo kot prvo - zajtrk na hotelskem vrtu v senci palme. Zato imam rad ta hotelčič. Prava oaza v kaosu Marakeškega vsakdana. Po zajtrku sem si nakupil še par prigrizkov za na pot v bližnji trgovinici, nato pa odpešačil do želežniške postaje. Tam sem si našel taksi, oziroma je bolj taksi našel mene. Kdor je kdaj bil v Maroku že ve o čem govorim ;) Na carisnski kontroli se je zataknilo pri mojem potnem listu. Zanimalo me je, če bo kdo opazil, da sem bil v Maroku več kot tri mesece - in seveda so opazili. Pokazal sem jim podaljšanje vize, kar je pomenilo da je potrebno poklicati šefa. Šele on je po nekaj minutah buljenja v tisti list sklenil, da je vse ok in da me lahko pošljejo domov. Med čakanjem na vkrcanje me je šokiral ekran s seznami letov. Pri vsakem letu tudi pokaže kakšno je vreme na končni destinaciji. Madrid - 8 stopinj in oblačno z dežjem ... neeeeeeeeee!!!! Samo upam lahko, da ne bo vse štiri dni, ko bom v Madridu taka polomija od vremena. Saj to je le Španija! Let do Madrida je bil zelo kratek (dobro uro in pol) in nisem niti še dobro zadremal, ko se je že bilo potrebno spet pripeti za pristanek. Medtem, ko smo se z avtobusom vozili od aviona do terminala sem na tleh videl razmetanih nekaj kovčkov in potovalk. Jaoooo in jaz sem tem šalabajzerjem zaupal mojo desko! Malo me je zvilo, a kaj hočemo, upam na najbolje. Desko sem zavil v spalno vrečo in brisačo preden sem jo dal v boardbag. Recimo da sem jo dovolj zaščitil. Ko sem jo dobil spet v roke je vse zgledalo ok, v boardbag raje ne bom gledal, ker ne bom nikoli več tako lepo zapakiral deske nazaj. Na letališču sem kupil karto za metro in se odpeljal v center. Malo prestopanja sem in tja po Madridskem metroju in končal sem na trgu 50 metrov od mojega hostela. Odličil sem se, da danes ne grem še nikamor in sem bom obesil na internet. Moram uredit par stvari za naprej in nazaj, poleg tega pa je zunaj prekleto mraz in me nič ne mika zmrzovat. Dobra novica je, da bo slabo vreme samo še jutri, potem pa se razjasni in ogreje. Juhej!

Gremooooo!

Marakeš iz zraka

22.3.2011 (torek) - Taghazout - Marakeš

Zmačkani in neprespani smo celo dopoldne pakirali in pospravljali stanovanje. Opoldne so se s taksijem na Agadirsko letališče odpeljali Jernej, Žiga in Maks. Že sedaj so se odločili, da se vračajo maja. Takih swellov, kot smo jih imeli poleti takrat sicer običajno ni, a Momo pravi, da se vedno najdejo valovi. Crocodiles, Tamri in Immesouane so spoti, kamor se gre po valove. Cela peterica nas je bila prvič v Maroku, a smo se tako udomačili tukaj, kot da smo rojeni Maročani. Že osem mesecev nisem bil doma, od tega sem jih štiri preživel v Maroku, ni čudno da se tukaj počutim kot doma! Vsi se bomo še vračali sem, to lahko zagotovim. Po nove sanjske valove, izlete v znano in neznano in nova prijateljstva. Pa seveda obiskat prijatelje, ki smo jih nabrali med našim surfariranjem po Maroku. Momota, Morata, Sarhana v Taghazout, Mohameda v Tamraght,... Po tem, ko so se fantje odpeljhali smo šli Žan, jaz in Momo na poslovilni čaj v Auberge. Zajebana so tale poslavljanja - ko sem ob štirih šel na avtobus za Agadir sem imel kar malo vlažne oči. Priznam ;) Življenje tukaj je res lepo, ljudje se ne obremenjujejo z takimi neumnostmi, kot je čas - inshallah! Ocean je blizu in človek ne more biti dolgo slabe volje - in ljudje tukaj niso! V Agadirju sem ravno ujel avtobus ob petih za Marakeš. Rad se vozim z avtobusi. Poslušaš glasbo in opazujež pokrajino - najlepši možen film. Zraven pa uživaš v vznemirjenju, pelješ se v nove kraje, novim pustolovščinam naproti. Med oprazovanjem me je prijela močna želja, da bi še potoval. Brez surfa - minimalno prtljage v nahrbtnik, šotor in spalka in treking v neznano. Po Žanovo ;) Nekega dne. Pride na vrsto. V Marakešu sem se sprehodil do hotela, kjer sem prepal že prvič, ko sem bil v Marakešu. Všeč mi je tam in sem se z veseljem vrnil.

Maroški pionirji

Srečno pot Žan!

Mimobežeča Afrika. Atlas v odzadju.

21.3.2011 (ponedeljek) - Taghazout

Po zajtrku smo šli na jutranje kofetanje v lokal Auberge. Skoraj sem se že odločil, da grem z avtobusom srfat na Crocodiles, ko je padla ideja, da bi šli na izlet v Paradise Valley. Valovi zagotovo ne bodo nič posebnega, paradise valley pa je baje čudovita dolina in se jo res splača pogledat. Če gremo cela družba se razume, da bo odklop dober trip. Pridružile so se nam še tri Nemke in s taksiji smo se odpeljali raju naproti. Dobesedno raju. Paradise valley je soteska, polna palm, tolmunčkov in slapov. Najprej smo se pri Momotovem prijatelju ustavili na čaju in piškotih, nato pa smo se pognali ob potoku navzgor. Do prvega večjega tolmuna, kjer smo se pometali v kristalno čisto zelenkasto vodo. Skakanje v vodo, canjoning, sprehajanje, poležavanje na soncu. Rajsko ;) Prvič v življenju sem bil tudi v tubi. V resnici ni bila čisto prava tuba ;) Eden od manjših slapov pada tako, da lahko zlezeš pod njega. Ko čepiš ves moker tam, nad glavo pa se ti preliva slap vode imaš res občutek, da drviš skozi vodni tunel. Ko smo se vrnili v Taghazout je bila že trda tema. Za naš zadnji večer je padla še rajska večerja. Momo je pripravil piščančji tajine, Žan pa vegeterijanski kuskus. Po večerji smo se posedli po terasi in uživali naš zadnji večer. Za vrhunec večera sta Max in Momo uprizorila tekmovanje v hitrostnem pitju vodke. V resnici sta imela v steklinici navadno vodo, česar pa ni nihče vedel. Nemke so bile tako šokirane nad Maksovim in Momotovim goltanjem vodke, da so nas na hitro zapustile. Ostali pa smo izvedeli za njuno skrivnost in smehu ni bilo konca.

Paradise valley

Kavč surfer na dopustu

Čaj za začetek

Gremo se kopaaaaaaat!

Maks canjoning zategnu

Raj od zgoraj

Moja prva tuba

Momo

Rasta

Slap zategnu

Hopla in Žan leti v vodo! Če se ušteješ padeš zraven. Kot recimo Momo ;)

Kdo je pa to?