Zbudil sem se precej zgodaj, da ne bi zbudil Žana sem si privoščil zajtrk na strehi hiše. In vmes seveda opazoval morje - Rahlo piha, kakšnega večjega swella ni videti. Oseka je malo pred poldnevom in za popoldne je napovedan močan onshore - edino kar mi ostane je da se čimprej spravim v vodo! V neoprenu in z desko pod pazduho sem šel na plažo. Za Crocodiles je bilo že preveč oseke, na Devils Rocku se sploh ni nič lomilo, na Banani pa čisto na obalo. Na poti nazaj z Banane sem na Devilsu videl kako se je sredi zaliva zlomilo par luštnih valčičev. Plaža je bila popolnoma prazna - gas v vodo. Počakati je bilo potrebno res na največje sete, sicer se je val zlomil preblizu obale. Z malo potrpežljivosti sem zbral par levih in par desnih voženj. Nič posebnega, a vozil sem se! Ko sem prišel nazaj v hišo pa presenečenje - Hadževe žene so čistile hišo, njegova sinova pa selila pohištvo. Se mu pa res mudi. Če nama je že dovolil ostati tukaj še dva dni, bi lahko z pospravljanjem in vzdrževalnimi deli počakal še par dni. Pa še petek je danes - muslimanska nedelja. Bo kar držala ugotovitev do katere sva prišla z Žanom - Hadž sploh ni Arabec, Francoz je. Še bolj natančno - Francoski žid ;) Nisem se pustil motiti, vsedel sem se za prenosnik in začel brskati za letalskimi kartami. Domotožje me ni niti najmanj minilo in preveril sem tudi letalske karte za domov. Presenetljivo poceni - čez dober teden lahko letim iz Agadirja v Milano za 30 evrov. Nad trajektom iz Maroka na Kanarske sem obupal, leteti tja pa ne bo tako poceni. Najcenje izgleda kombinacija: z Easyjetom iz Marakeša v Madrid in z Ryanairom iz Madrida na Kanarske. Rezerviral nisem še nič - preveč me grize želja po domu, da bi si upal kupiti karte za Kanare. Poleg tega me žre še par detajlov. Kam na Kanarske sploh naj grem. Fuerteventura je najbolj surfarski otok, a hkrati najmanj turističen in če bom iskal delo ga bom tam najtežje našel. Najbolj vabljiva se mi zdi Gran Canaria. Glavno mesto Las Palmas ima mestno peščeno plažo, poleg tega pa je to tudi veliko mesto (380 tisoč prebivalcev!) in ne bi smelo biti težko najti delo... Druga stvar, ki me muči je moja deska - kaj če jo tukaj prodam in privarčujem na letalskih kartah. S privarčevanim denarjem pa kupim novo na Kanarskih. Poleg tega ne tvegam, da se deska med letalskimi prevozi poškoduje... same skrbi ;) Moje mozganje je prekinil Žan, ki se je vrnil iz Taghazouta. Dobre volje kot vedno, pravi da nimam aprila kaj iskat doma in naj čimprej kupim karte za Kanarske ;) Zvečer sem se po Skypu pogovarjal z domačimi - nič novega, vsi se samo pritožujejo, kako so slabi časi... Za večerjo sva pekla palačinke in povabila tudi enega od lokalnih surfarjev - Mohameda. Naučil naju je priprave pravega maroškega čaja. Ob čaju in palačinkah smo se zadebatirali pozno v noč. Sem vsaj malo pozabil na vse skrbi, ki mi ne dajo miru.
Ni komentarjev:
Objavite komentar