Polona, naša zadnja gostja, je šla dopoldne še zadnjič srfat. Prav tako je šel v vodo tudi Andrej, na Banano. Jaz sem si vzel dan počitka. Že včeraj nisem mislil v vodo, pa sem se premislil zaradi surfanja v maskah. Res rabim vsaj en dan, da si telo spet malo oddahne in se pripravi na nove podvige. Dopoldne sem presedel za računalnikom in raziskoval možnosti za naprej. Sedaj, ko se Tribu srf kamp končuje priznam, da me je prijelo domotožje in razmišljam tudi o možnosti, da sem še malo v Maroku, preskočim Kanarske in grem naravnost domov. Problem je, da zna biti pot do Kanarskih tudi precej draga. Spet sem se pozanimal, kako je z trajektom, ki vozi iz Laayouna (mesto malo južno od Agadirja) na Gran Canario. Linija še vedno ne obratuje in nimajo nobenih podatkov, kdaj spet bo. Ostaneta dve možnosti. Prva je po kopnem do Španije in od tam s trajektom na Kanarske. Druga pa je seveda letalo. Ob priliki, ko bom imel spet malo več časa bom pregledal cene letalskih kart in se nato odločil kako naprej. Če ne najdem poceni leta na Kanarske, raje zategnem Maroko do konca... Po kosilu se je poslovila Polona. Razpoloženju primerno je bilo tudi vreme - oblačno z občasnim rahlim pršenjem. Kot da gre tudi vremenu rahlo na jok ;) V takem nikomur ni bilo do srfanja, pa tudi valovi niso nič posebnega, jutri pride novi swell z majhnimi a lepšimi valovi. Damjan je šel v mesto prekiniti najemniško pogodbo. Dobra novica je, da lahko z Žanom ostaneva v hiši še dva dni, do trinajstega. Seveda bova to izkoristila in se šele v nedeljo premaknila v Taghazout. Žan se je namreč odločil, da preden gre na popotovanje po Maroku še malo posrfa. Odkrito priznava, da ga je tole srfanje čisto zasvojilo. Poznamo mi take ;) Zvečer smo se zapeljali v Taghazout. Jaz sem nakupil še nekaj spominkov, nato pa smo obiskali slovence v mestu. Andrej se je poslovil od njih, midva z Žanom pa sva se napovedala za nedeljo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar