Vsi skupaj smo šli zjutraj na našo plažo srfat. Valovi so bili majhni, poleg tega je ves čas še rahlo pihalo. A so se sem in tja pojavili prav krasni valovi, samo vzrajen si moral biti in z malo sreče si dobil prav spodoben val. Po dolgem času sem spet srfal v levo. Z navdušenjem opažam, da to še vedno znam, čeprav bolj malo treniram. Dva leva vala sta bila še posebej lepa in sem ju odpeljal skoraj do obale. Noro! Med srfanjem smo se poslovili od Andraža in njegove punce Teje. Andraž ni uspel narediti izpita za učitelja srfanja. Škoda, srečno prihodnjič in upam da se še srečamo med valovi. V vodi smo vztrajali samo jaz, Žan in Andrej. V hišo smo se vrnili pošteno po kosilu. Utrujeni in prezebli do konca. A z nasmeški od ušesa do ušesa ;) Popoldne sta se v hišo vrnili popotnici Sara in Neja. Tukaj ostaneta en dan in v četrtek letita domov. Poleg njiju smo dobili še enega prav posebnega gosta - Žanovega očeta. Žan je sklenil, da ga bo učil srfat ;) To bo še smeha. Hiša se nam je spet napolnila, a novih gostov letos ne bo več, se samo še poslavljajo. Začel se je marec in s tem tudi že odštevanje dni do konca kampa. Mislim, da nam je vsem kar malo tesno pri srcu, ko vemo da bo v kratkem vsega konec. Pa dosti jamranja, še celih devet dni smo tukaj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar