Španci so ga šli v Bilbao žurat in so pribluzili domov šele nekje ob 5h zjutraj. Ni čudno, da sem bil edini pripravljen za na plažo ob 10h. Na Sopelano. Z enim od učiteljev sva šla noter čisto na levi strani plaže, tam kjer sem enkrat že skoraj skalo kresnil. Danes sem šel srfat bolj stran od grebena, proti obali. Tudi tam je ena skala, ampak ta se za spremembo vsaj vidi. Je pa problem, da se valovi lomijo pred skalo - torej ko loviš val gledaš proti skali. Kar je kul če val ujameš in se odpelješ mimo. Malo manj kul pa je, če padeš in te potem val nese proti skali. Je bilo samo vprašanje časa kdaj se mi bo to zgodilo. K sreči sem odnesel celo kožo. In celo dilo. Sem šel bolj desno, kjer ponavadi srfam na Sopelani. Ampak valovi so bili res ogromni, sem bolj treniral vstajanje kot srfanje. Oziroma sem treniral padanje in trojne salte pod vodo. Vmes je Lurta pripeljal nove tečajnike v vodo in me je poklical nazaj na levo. Potem nam je pa iskal valove. Kazal je kam se postavit in potem kdo naj gre na val. HAVALA! Mi je našel val, da sem končno lahko zares fural dilco. Ujel sem ga malo pozno, v bistvu je bil val že zlomljen in sem ujel peno, ampak je bila pena tako močna, da me je izstrelilo na val. Na valu pa čista uživancija, tako ostrih in hitrih zavojev še nisem odpeljal. Še bi tega! Žal so se z oseko polegli tudi valovi. Na poti nazaj v kemp sem se seznanil z novimi sostanovalci. Dve španki (sestri) in njum bratranec, vsi trije iz Alicanteja. Pa še en par iz Seville. Hecni so tile Španci, oziroma hecna je njihova angleščina. Od vseh teh petih samo ena za silo govori angleščino, vsi ostali bolje razumejo pantomimo kot agleščino. Šalabajzerji, kaj so pa v šoli počeli? Pred popoldanskim srfanjem sva šla z Lurto v surf shop v Sopelani. Ne morem opisat kakšno doživetje je kupovanje nove dile ... še najbolj je podobno kupovanju avta ... ampak z dilco je drugače. Na dilci ležiš, dilco objemaš, dilco voskaš ... so primerki, ki tudi spijo s svojo dilco (ane Matic ;)). Vsako primeš v roke, pregledaš njene krivine, pa njene mere, jo prelagaš z roke v roko in si predstavljaš kako jo furaš... Sem šel s trgovine tako napaljen, kot bi tri ure srfal! Popoldne smo šli na Salvaje. Spet na plimo in shorebreak. Počasi mi bo dosti teh shorebreak sešnov in jih bom glatko začel preskakovat. Škoda časa, ko bi lahko počel kaj drugega, recimo počival, se šel turizem, treniral slackline... Ko vidiš Lurto, kako pofura tudi tako nemogočo zadevo, sicer ne moreš da ne bi poskusil. In sem celo pofural nekaj. Mogoče pofural ni najboljša beseda, to je tako kot če bi rekel da sem pofural bungee ali pa trampolin :D Si na valu, maš sekundo časa za preklinjanje, potem pa centrifuga. Juhej. Sem pa videl surfat tudi učitelja srf šole - Gorko. Tip zgleda ko en hipi klošar, mapak faca totalna, fura pa tako da ti čeljust dol pade. Odpade! Lurta je razložil, da je Gorka včasih zelo resno srfal in je bil 16 let med top 10 evropskih al španskih srferjev. Zdaj uči v srf šoli in je Quiksilverjev manager za Španijo. Kakorkoli - zna zategnit ;) Za jutri je Lurta napovedal, da zgodaj vstanemo in smo ob 8h na Salvajeu. Ob 7h zjutraj je ravno plima, zato sem malo postrani gledal, dokler ni rekel da gremo pogledat na Triangel - spot na rtu med Sopelano in Salvajejem. Prvi dan ko sem prišel v Barriko so bili tam res sanjski valovi in kolikor sem na internetu zasledil je to res eden boljših valov daleč naokoli. Lepa popotnica za lahko noč!
 |
| Good morning Sopelana! |
Ni komentarjev:
Objavite komentar