Prvi pravi surf dan. Vstajanje ob sedmih, zajtrk in ob osmih že na plaži La Salvaje. Valovi ... ojaaaaaa! Končno sem prišel na svoj račun in se pošteno nasrfal. Zvečer sva jo z Benjatom mahnila še na en Barrika sešn. Čeprav sem ob prvem pogledu na plažo sklenil, da tukaj pa ne bom nikoli srfal, sem se vseeno pustil prepričat. Sem pa pri sebi sklenil, da mi je vseeno, tudi če ne odpeljem nobenega vala - grem pogledat kako je na spotu, pa če se le da ostanem brez prask in bušk. Ali pa vsaj živ. Benjat mi je razložil, kje se gre v vodo, do kje je varno peljat, kako vidiš kje so skale pod vodo (poleg tega da je voda črna, se na gladini delajo mali valčki pa vrtinci). In sem odpedlal v lineup. Brez problema. Za začetek sem se samo guncal in opazoval ostale, kako furajo. V vodi nas nikoli ni bilo več kot 10 ... ampak je zelo majhen prostor, kjer se lovi val, tako da je vse kar je več kot 5 že kar gužvica. Je pa nor občutek v vodi ... val se začne lomit naenkrat in je zelo močan. Če si na pravem mestu ni treba dosti pedlanja, da ga ujameš. Noro pa je to, ko v lineupu išeš točke okoli sebe, po katerih se boš orientiral, kje je najboljši kraj za lovit val. Pa kar naenkrat med dvema valoma par metrov stran od tebe iz vode pogleda skala. Mhm, evo ti točka za orientacijo. In potem se najde mojster, ki gre na val tako, da ga ujame tik ob tej skali. In to res tik ob skali - največ dva metra stran ga je ujel. In seveda odpeljal tako da lahko samo gledaš. Med takimi profiji mi je bilo kar malo težko lovit valove, sem imel stalno občutek, da jim samo gužvo delam. Saj verjetno sem jo res :) Zato sem vsekal svojo taktiko. Vsi lovijo velike valove ... jaz sem se pa postavil na rob skupine, malo bližje obale in čakal na manjše valove, na katere ne bo šel noben. Sliši se vredu, edini problem je, da ko pride set res velikih valov, ga moraš pravočasno spazit in pedlat ven na vso moč. Sicer te čaka pena party, pa še v napoto si tistim, ki so na valu. Se je splačalo, odpeljal sem dva res super vala ... noro, ko si na valu po 10 sekund in več. Pa še bi se še vozil, ampak potem bi končal nalepljen na skalah. Parkrat sem tudi zamudil z umikanjem ven, ampak jebiga, zadel nisem nikogar, dropal pa tudi ne! In odnesel sem jo brez praske. Zvečer so v kemp prišli trije Španci, oziroma Katalonci. Bojo hodili v šolo, vsi prvič srfajo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar