Vstajanje, slovo od Joseja, Ane, Mariota (v tem vrstnem redu ;)). Ob 12h na avtobus za mojo naslednjo srf destinacijo - Santona (N se piše s tisto vijugico in se zato izgovarja Santonja). Staro ribiško mesto, znano po pridelavi slanikov, utrdbah, bližnjem močvirju in seveda surfanju. V bližini je ena boljših plaž v Španiji "El Brusco", še bližje malo bolj začetniška "Playa de Berria", za najbolj zahtevne pa "La Fortaleza". Če bi človek imel avto ali pa vsaj bicikel, se izbira še precej poveča. Za začetek sem si moral poiskat prenočišče. Avtobus me je odložil v Santoni, jaz pa sem imel ogledan hostel Berria, tik ob plaži Berria. Za vsak slučaj jih najprej pokličem, a kaj ko številka, ki sem jo dobil na internetu baje ne obstaja. Torej za začetek šetnja z vso mojo kramo do plaže (cca 3 kilometre!). Tam najdem hostel, lokacija ful super, samo je zaprto. Na vratih pa samo neka telefonska. Ja nič, dejmo poklicat. Mi razloži naj pridem v nek bar ob glavni cesti, tik zraven, da imajo sobe po 26€. Malo dražje kot 14€, kot je pisalo na netu. Pokličem še drugi hostel v Santoni, se oglasijo in mi povejo, da imajo prenočisšče za 15€. Kaj naj zdaj ... plačam in imam plažo pred nosom, ali šparam in hodim do plaže 3km (oziroma upam, da vozi kak bus do plaže). Za dobro surfanje sem pripravljen plačat karkoli! Na koncu so zmagala moja rebrca. Napoved za valove je do sobote kilava, mene pa še vedno lepo ščipljejo rebra. In tole romanje z dvestokilskim ruzakom ni stanja nič popravilo, prej obratno. Na poti sem se ustavil še v hotelu Miramar v Berrii. Glede na to, da imajo samo eno zvezdico in surfe na dvorišču, se splača preverit. 25€ na noč, z vključenim zajtrkom. V glavi sem že imel načrt - zabušavam v Santoni, dokler se ne počutim kul za srfanje, se premestim v Miramar, posrfam par dni in potem via Lizbona. Vse lepo in prav, samo rebra naj mi že dajo mir! Skoraj pol septembra bom preživel brez surfanja... pa še novo dilco sem kupil. Ni kaj, pozdravit se je treba, čene bom po hitrem postopku spet tam kjer sem bil en teden nazaj, ali celo na slabšem. Po romanju nazaj v Santono in lutanju po mestecu (iskanju hostla), sem končno našel hostel. Bil sem tako utrujen, sa sem samo spustil prtljago iz rok in padel v posteljo. Zbudil sem se čez tri ure. Ravno prav za večerni sprehod po mestu. Mesto zvečer neverjetno oživi, na glavnem trgu poseda staro in mlado, ni proste klopce ali ograje. In to v četrtek sredi septembra. Čisto nasprotje popoldneva, ko sem prvič taval tam, ko je komaj kje kaka živa duša, da vprašaš za pot. Našel sem par trgovim, med drugim tudi lokalni surfshop (Watsay). Pri recepcji hostla sem še malo pozanimal, kaj imamo na voljo. Kuhinje žal ne (adijo testenine in pica iz mikrovalovke), je pa zastonj wireless internet. Na kratko sem res skočil na net, toliko da preverim zadnjo napoved in se bom lažje odločil, kdaj se selim na obalo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar