Vstal sem rahlo pred sedmo, seveda s pomočjo budilke. Nahitro sem vase vrgel zajtrk, nase neopren, pod pazduho pa dilco in gasa na plažo. Valovi so bili bolj majhni (napoved je bila 2 feeta swella) in ni bilo čistih linij - zdaj se je lomilo tukaj, zdaj tam. Ampak življenje ni potica, važno da so valovi! Ob 8h, ko sem šel v vodo je bilo v vodi 5 ljudi. Fino, sploh če upoštevamo, da ima San Sebastian skoraj 200 tisoč prebivalcev. Srfal sem dobro uro. Bi več, pa sem rezerviral drug hostel in sem moral do 10h narediti checkout. Vmes mi je ratalo odpeljat dva zares lepa vala. Vsekakor se je splačalo vstajat pred sončnim vzhodom! Ob 10h sem zapustil hostel, v drugega se lahko vselim šele po 12h, zato sem se dal v najbližji kafič. Ker niso imeli interneta, sem se lotil naloge, ki jo že lep čas prelagam - pisanja dnevnika! Mimogrede je bila ura 12 in sem se lahko premaknil v drugi hostel. Najprej malo smeha od oskrbnice, ko sva se spet srećala, samo v drugem hostlu - sem ji takoj obljubil, da ne bom izgubil ključev. Popoldne sem zabil s šetanjem po bližnji okolici, nakupovanjem v Eroskiju in kosilom (pica iz mikrovalovke). Res je neverjetno, kako vsakič pridem do hostla po drugi poti, pa se nikoli ne izgubim (za razliko od Bilbaota, kjer sem se izgubil po 5h minutah, po pol ure sem pa že taval po getu). Ne glede na to, kje hodim, zgradbe so povsod fantastične. Je brezveze fotografirat, ker bi naredil 200 slik samih hiš. Zvečer sem šel spet v vodo. Valovi so bili malo večji. Sem se lotil poti v lineup na rahlo napačnem mestu in sem se napedlal, da je bilo veselje. Zanimivo, kako močni so valovi na Zurrioli, kljub temu, da ne zgledajo veliki. Dvakrat sem se komaj privlekel v lineup, zato sem si potem vzel kratko pavzo. S kopnega sem malo opazoval dogajanje v vodi. Gužva je nepopisna - na peaku sedi 30 - 50 ljudi. Je pa vmes nekaj zelooooo dobrih surfarjev, sem videl par airov, floaterjev in podobnih watdafak manevrov. Sumim, da so bili to profiči, ki so trenirali za tekmovanje v Zarautzu (San MiguelPpro). Ali pa je tukaj doma nekaj res hudih profijev. Malo pred sončnim zahodom sem šel spet v vodo. Tokrat sem bolje ocenil, kje se splača pebit v lineup in sem prišel ven bp. Postavil sem se rahlo na stran od glavne gužve in čakal na svoj val. Tako ali tako se niso valovi vedno lomili na istem mestu ... beachbreak pač ;) In sem jih dočakal - spet sta padli dve vožnji skoraj do obale. Vijuganja ni bilo, ker sta bila oba zelo položna in sem se moral pošteno potrudit, da sem sploh ostal gor. Za povrh pa še en najlepših sončnih zahodov sploh. Na eni strani rdeče sonce, ki tone v morje in srferji v lineupu, na drugi strani pa San Sebastian. Divje lepo! V hostel sem prišel s takim nasmeškom, da je bilo vsem jasno, kako je bilo v vodi ;) Malo sem še podebatiral z dvema avstralcema (pozabil sem imena, vem da je en kajter in drugi nekaj malega srfa, doma sta pa s Peartha). Iz dolgčasa sta gledala Rockya sinhroniziranega v Francosščino (na tv-ju so bili samo trije kanali, vsi v francoščini ... en je bil tekmovanje kuharjev ... drugi nekaj nedoločljivega, avtralca sta ga komentirala kot "looks like some bodget porn" ... in seveda Rocky). Sem se ospovedal Rockyu in šel spat. Jutri me čaka potovanje po baskiji.
 |
| Playa de Zurriola |
Ni komentarjev:
Objavite komentar