Po dveh dneh zabušavanja (pasalo je!) sem sklenil da si malo pogledam mesto. Kaj kar še nisem uspel pogledat do sedaj. Budilka me je vrgla pokonci ob 8h. Nahitro sem zategnil zajtrk, potem pa z avtobusom na drugi konec mesta. Spet sem pešačil, tokrat na drugi griček (Monte Igueldo). Pot ni tako lepa kot včeraj (hodil sem po cesti, ker druge poti ni). Gor vozi tudi gondola, ki pa še ni delovala tako zgodaj. Prednost moje zgodnosti je, da nisem plačal vstopnine za ta kucelj (1.80€ per persona). Razgled na mesto je res veličasten. V bližnjem kafiču sem si naročil kavo in jo prav počasi posrebal med uživanjem v razgledu. Mas top šit. Nazaj sem jo za rekreacijo mahnil peš. Ob 13h sem bil že v hostlu. Američanke so že izginile, spet brez slovesa. Ravno sem odprl kekse in prižgal prenosnik, da se lotim malo planiranja nadaljne poti, pa me je poklical Matic. Z Manco že čakata pred Pukasom (Pukas je baskovska surf trgovina/tovarna). Skupaj smo jo ubrali v stari del mesta, na tapase. Khm, pinxtose! Baskia is not Spain ;) Po tapasih smo se šli senčit na klopco v bližnji parkec. Od tam pa sončit na plažo - playa de la Concha. V kempu je danes piknik, zato se je Maticu in Manci mudilo nazaj in smo se tam nekje okoli 5h poslovili. Priznam, da mi je zelo pasala družba. Po dveh dneh spet srečat znane face, ki vejo kako se uporablja beseda zategni ... top šit ... sešn ... čmar ... pa take fore ;) Na poti nazaj pa sem doživel neprijetno presenečenje - spomnil sem se, da sem na plaži ključe od hostla zakopal v mivko (kao da jih ne bi kdo ukradel). In seveda sem na to čisto pozabil. Preklet zakurnik in bes me plentaj. Ni druge, sem se obrnil nazaj na plažo. Celo uro sem z nogami prečesaval plažo, tam kjer se mi je zdelo da smo poležavali. Brez uspeha. Na poti nazaj sem pošteno preklel samega sebe in svojo zmedenost. Sem se že čisto pripravil na dejstvo, da bom pač plačal za nove ključe. 30€ bo zagotovo, saj so bili trije zares zajebani ključi. Potem pa me oskrbnica hostla preseneti, mi da nove ključe in mi reče - teh pa res ne zgubit, a vredu? Ja mami, res jih ne bom zgubil. Fjuuuuu. Res ne bi rad metal denarja stran za take neumnosti kot so ključi za hostel. To noč sem bil v sobi sam. Na srečo, ker grem jutri zjutraj srfat in res ne bi rad budil cele sobe medtem ko pakiram in lezem v neopren.
 | ||||||||||
| Kavica z razgledom |
 |
| Faro de Igeldo |
 t |
| Peine del Viento (The Wind Comb) |
 |
| Klopco zategnil |
Ni komentarjev:
Objavite komentar