Včeraj sem šel bolj zgodaj spat, ker danes zgodaj vtajamo. Žal sem dobil pravo šanso za spanje šele po polnoči. Vmes so vletavalinovi gosti - en španski srfar iz Cadiza in en Francoski par. Vsak posebej me je zbudil, vsaj enkrat. E jebiga, pač spiješ zjutraj malo več kave pa je. Še pred sončnim vzhodom smo bili nad plažo Salvaje. Čisto poseben občutek, ko se zjutraj brez kakega dogovora na klifu nad plažo zbere 30 in več srfarjev. In potem se molče buli v morje ... in čaka na set, da se pokaže a je to to, al ni. Med čakanjem padajo razne štorije, kdo je kdaj kje srfal, koga srečal, kakšni so bili valovi, kakšna je danes napoved... surf čenče pač. Po skoraj uri težkih debat smo sklenili, da Triangel ne dela, Sealvaje se bo pa zares zalavfal kasneje (ko bo plima mimo) in se lahko odpeljemo nazaj v kemp. Na plažo smo šli ponovno ob 10h, Sopelana. Niso bile take linije kot včeraj, ampak se je dogajalo. Šel sem na svoj najljubši del plaže. Za začetek sem malo počakal, da sem videl, kako Lurta mojstruje na longboardu. Je imel še zadnji trening pred jutrijšnjim tekmovanjem. Do sedaj je bil v vodi vedno s shortboardom, je rekel da trenira ostre zavoje, danes ima pa generalko. Longboard, ki ga vozi je zgodba zase. Baje so morali naredit en kup birokracije, da so sploh lahko uvozili dovolj velik kos lesa za dilo. Les je namreš balza, ki jo je potrebno uvozit iz južne amerike. Dilo je izdelal Kike Panera, baje pravi specialist prav za longboarde. Balza je prevlečena še s platjo poliesterske smole. Končni izdelek je res za pogledat. 9 feetov dolga lepotica iz belega, svetlega lesa, ki se sveti skozi plastiko. Na valovih ni bilo nič posebnega, počasi bom poštudiral tudi tole dilco. Res je okretnejša in hitrejša, ampak dopušča precej manj napak pri predlanju in predvsem vstajanju. Nekako sem tam, kjer sem bil z mojo dilo konec avgusta. Definitivno kupujem nekaj takega. Moram pa priznat, da malo pogrešam Zarautz. Za učenje je res fenomenalna plaža. Sopelana recimo ima zelo izrazite peake (točke kjer se lomijo valovi). Tam je pač gužva - in to gužva res dobrih srfarjev! Na Zarautzu je vsaj polovica ljudi v vodi samo za gužvo delat in v resnici sploh ne srfajo. Dropanje pa je tako zarautski šport #1 in se vedno pedla na vsak val. Tukaj težko prideš do svojega vala, ko zunaj sedi 5 starih mačkov na longboardih. Longboard namreč precej prej ujame val kot običajne kratke dile. Ti še čakaš na val, ko se dediji že peljejo proti tebi. Ko pa slučajno spustijo kak val, si ga pa moraš priborit med ostalimi 10 srfarji, od katerih so vsaj trije polprofiji. Ampak kdor čaka dočaka, kdor išče ta najde - sem dobil svojo porcijo ;) Po srfanju sem šel v trgovino in si naredil pravo kosilo (brez testenin :D). Po kosilu pa siesta kot se za Španijo spodobi. Tečajniki so imeli popoldne šolo, sem šel zraven, ampak samo spat na plažo. Izležavanje, Jack Johnson v ušesih, Španke na plaži...
 |
| Takle mamo zvečer na Sopelani ;) |
Ni komentarjev:
Objavite komentar