Domnov Surfari: 10.11.2010 (sreda) - Cascais

Jutranje kofetanje se je zavleklo in sva Cascais zapustila šele malo pred poldnevom. Po obalni cesti sva se peljala mimo Estorila in med potjo opazovla obalo. Našla sva dva lepa vala, ampak sta se lomila precej blizu obale. Skalnate obale. Če k temu dodamo še kakega ježka, je jasno zakaj raje nisva šla v vodo. Malo naprej sva se ustavila ob največji peščeni plaži med Cascaisom in Lizbono - Carcavelos. Voda je bila bolj rjava kot modra, v vodi precej srfarjev (tam nekje okoli 50 glav). Je pa plaža pesščena, torej se počutiš malo bolj varno in valovi so izgledali naravnost odlično. Gremo srfat! So dnevi, ko valovi s kopnega izgledajo bolj švoh, pa se potem noro nasrfaš in imaš dneve, ko s kopnega izgleda dobro, pa se potem ne nasrfaš sploh. Žal je bilo danes to drugo. Valovi so v resnici bili dobri, ampak je bil zelo močan morski tok. Ko sem pripedlal v lineup sem bil na čisto drugem koncu plaže, kot sem bil, ko sem šel v vodo. Potrebnega je bilo precej pedlanja, že samo zato, da si ostal na mestu. Ni bilo varjante, da se postavim tja, kjer bi moral biti, da kaj ujamem. Po nekaj nesuspelih poskusih in pol ure neprestanega pelanja sem se odločil, da se tega ne grem več in grem ven iz vode. Se je izkazalo, da tudi to ne bo tako lahko. Medtem ko sem pedlal nazaj na obalo, me je spet odneslo še bolj na rob plaže, med bodyborderje. Tam je bil voda ekstra umazana, na srečo pa je bilo tam tudi nekaj valov, ki so me izplunili na kopno. Medtem je tudi Kristel prišla iz vode. Oba sva imela enake probleme in sva se strinjala, da je tale plaža za pozabit. Pičiva na lepše. Sklenila sva, da prenočiva v Sesimbri. Še prej pa sva se za sončni zahod vstavila na še enem rtu, Cabo Espichel. Ni najbolj zahodna točka evrope, je pa kjub temu čudovita razgledna točka. Na enem rtu je velika cerkev z ogromnimi stavbami, ki so nekoč bila prenočišča za romarje, na drugem rtu pa je svetilnik. Spodaj pa klifi in podivjani atlantik. V Sesimbro sva prispela ponoči. Dnevi so se preklemano skrajšali od poletja. Prestavljena ura pa je vse skupaj samo še poslabšala. Sonce zaide nekje malo po peti uri. Kar pomeni, da če nama uspe zajtrk in jutranje kofetanje opraviti do 11ih nama ostane 6 ur za vožnjo in srfanje. Malo. Premalo! Še posebno, ker se Kristel ne da prepričati v bolj zgodnje vstajanje, ali pa vsaj v to, da bi enkrat malo pohitela in potem tam dlje srfala in uživala. Sesimbro sva prehodila podolgem in počez, dolgčas od mesta. Zelo malo barov, pa še tam nikogar. Wireles internet? Ne obstaja. Portugalska je glede tega bolj kamena doba. Cascais je bil izjema, ker je zelo turistično mesto. Sva bila navdušena nad Ericeiro, Sintro in Cascaisom, Sesimbro je za obiskati samo med glavno sezono.