20.11.2010 (sobota) - Lagos - Faro

Zjutraj sem si po zajtrku privoščil še zajtrk ala Kristel - kava in pastel de natta. Ob srebanju kave sem se lotil opravila, ki ga že tako dolgo odlagam - pisanja razglednic. Za to opravilo moram biti prave volje in vzeti si moram čas. Zdaj se mi je rahlo mudilo, ker sem želel poslati razglednice še preden zapustim Evropo, upam da nisem pisal prevelikih neumnosti ;) Po kosilu v hostelu sem preveril hostele v Faru - vse zasedeno! Ok, plan B - sploh ne prespim v hostelu, ampak počakam v mestu in ujamem avtobus, ki gre ob enih zjutraj in jo kar direktno pobrišem v Algeciras. Zakaj pa ne. Ob treh sem zapustil Lagos in prispel v Faro nekaj malega čez pet. Tik pred sončnim zahodom. Na avtobusni postaji sem želel kupiti karto za Algeciras. Brez uspeha. So mi razložili, da je okence podjetja, ki vozi iz Fara v Algeciras med vikendom zaperto, lahko kupim karto šele v ponedeljek. Ali pa kupim karto za jutri v Sevillo, od kjer imajo redne linije v Algeciras. Lepa reč. V vsakem primeru najprej rabim hostel. Na slepo sem se podal v predel, v katerem naj bi bilo največ hostelov. Po kaki uri tavanja in preverjanja cen, je bil najcenejši hostel 20€ na noč. Je pa res, da sem dobil privatno sobo, z dvojnim ležiščem. Slaba stran sobe je, da je čisto na koncu hostela in v njej ne deluje wireless internet. Zato sem moral, če sem želel uporabiti internet sedeti na hodniku. Odločil sem se, da grem jutri v Sevillo. Faro mi ni niti najmanj všeč. Mogoče imam samo hostel v napačnem delu mesta, ampak kolikor sem ga uspel videti med iskanjem hostela, ga še najbolje opiše beseda ciganarija. Na avtobusno postajo sem šel kupit karto za Sevillo in rezerviral hostel za jutri. Da ne bom slučajno spet ostal brez hostela sem rezerviral še hostel v Algecirasu. Tavanje po neznanem mestu s polnim nahrbtnikom in srfom ni niti najmanj zabavno in spoščujoče. Najraje vidim, da imam rezerviran hostel in vsaj približno vem, kako do njega. Na avtobusu in v hostelu sem napisal še zadnje kartice in jih oddal na pošti. Faro je že polno okrašen in pripravljen za novo leto. Veseli december, nekaj na kar sem ob vsem soncu, morju in potepanju med plažami popolnoma pozabil! Kostanj sicer pečejo tudi tukaj, kuhanega vina pa ni za dobiti ;)

Moj zadnji pastel de nata!