Če se kdo znajde v Marakešu, toplo priporočam hotel Toulousain. Ga je malo težje najdit kot okoliške hotele, ki jih krasijo vpadljivi napisi. Pa se splača potruditi. Zajtrk v palmovi senci ... rogljiček in kava v usnjenem sedežu, daleč stran od divjega mestnega vrveža. Popolen začetek dneva. Takoj sem pripravljen na celodnevno odgovarjanje na "my friend". Poceni, prijazno, s stilom - še enkrat hvala Lonely Planetu za namig. Po zajtrku sem šel na želežniško postajo. Od tam vozijo avtobusi podjetja Supratours, med drugim inajo tudi linijo do Agadirja. Avtobus ob 10:30 je bil že zapolnjen. Kdo bi si mislil, da Maročani tako zgodaj vstajajo. Kupil sem karto za naslednji avtobus - 12:30. Na avtobus sem počakal v kafiču na želežniški postaji. Metin čaj in brezplačen wireless internet. Mimogrede sta minili dve uri med klikanjem po vsemu, kar Google najde če vanj vtipkaš Taghazout. V resnici nisem našel nič pametnega ;) Baje se vasica spreminja v veliko turitično naselje, vsepovsod se gradijo ogromnimi luksuznimi hoteli. Nič dobrega. Baje vsi, ki tam ostanejo dlje časa najemajo sobe pri domačinih. Ni druge, treba bo it tja in prvemu domačinu, ki zna več kot tri besede angleščine razložiti da iščem sobo. Pa da vidimo, kje končam. Vožnja do Agadirja je trajala skoraj štiri ure. Od tega je več kot pol časa divje padal dež. Prava puščavska nevihta. Na trenutke je moraj voznik celo upočasniti, tako je zanašalo avtobus. In spet te Maroko spravi v smeh, ko ob cesti vidiš stoječe avte... ne morejo naprej, ker nimajo brisalcev! Kaj ti bodo brisalci sredi puščave ;) V Agadir smo prispeli malo čez štiri, torej le uro pred sončnim zahodom. Sem se odločil, da danes ne grem v Tafhazout. Preden končno pridem tja bo tema. Za iskanje stanovanja pa si je treba vzeti čas. Vzel sem taksi do hotela, ki je najcenejši v Lonely Planetu. Žal je bil zaseden, zato sem vzel sobo v sosednjem - Hotel Massa. Za kar mi je rahlo žal. Plačal sem sicer le 70 dirhamov za eno noč, ampak je hotel prava luknja. Tudi če ostanem v Agadirju še kak dan, bom najbrž menjal hotel. Po temu, ko sem razpakiral sem želel v mesto, a se je na polno ulil dež. Nisem imel druge izbire kot počakati v sobi. Ko je dež končno ponehal, sem se sprehodil po glavnih ulicah in poiskal par stvari, ki mi znajo koristit - menjalnico, supermarket, surfshop, par hotelov in par restavracij. Na poti nazaj sem se ustavil v eni od restavracij in si privoščil pol pečenega piščanca. Večerja in pol. Za čisto evropsko ceno - 55 dirhamov (5€). Na splošno sem malo razočaran nad cenami v Maroku. Saj ne da je drago, ni pa bistveno ceneje od recimo Portugalske. Pa je Portugalska neskončno boljši približek civilizacije, kot Maroko ;) Me prav zanima, kaj bom uspel zbarantat v Taghazoutu.
 |
| U izi puščavska nevihta |
Ni komentarjev:
Objavite komentar