Dopoldne eno pošteno kofetanje s Kristel. Sem izvedel, kaj vse je počela včeraj, ko sva zabluzila vsak po svoje. Potem sem se odpravil v Lizbono po avtomobil. Do Lizbone sploh ni daleč, mislim da 40 kilometrov, vožnja pa vseeno traja skoraj uro in pol! Avtobus ne gre po avtocesti, ampak po lokalnih cestah, poleg tega ima nešteto postaj. Je že prav smešno, kolikorat se ustavi. V nekaterih krajih ima postaje na 30 metrov. Pa ne pretiravam! V Lizboni ima avtobus končno postajo na Campo Grande, od stadionu nogometnega kluba Sporting. Od tam ni direktne avtobusne povezave do letališča. Z metrojem sem šel na postajo Oriente in od tam z avtobusom (705) do letališča. Na letališču sem sledil tablam za rent-a-car in precej hitro našel urad izbrane rentacar družbe (Guerin). Za pultom je bila zelo prijazna gospodična in vse je potekalo kot po maslu, dokler nismo prišli do pologa, oziroma kavcije za avtomobil. Ker sva najela precej velik avtomobil (Ford Focus karavan), je bila tudi kavcija precej velika (2000€). Prevelika, da bi jo lahko vzeli z moje kreditne kartice. Druga možnost je, da bi vzela dodatno zavarovanje in potem plačilo kavcije ni potrebno. To zavarovanje bi ceno najema vozila skoraj podvojilo in ne pride v poštev. Ni mi ostalo drugega, kot da se brez avta vrnem v Ericeiro. Kristel sem razložil situacijo, jutri greva skupaj v Lizbono in poskusiva plačati kavcijo delno z njeno kartico delno z mojo. V najslabšem primeru prekličeva najem. V tem primeru sva dolžna plačati prve tri dni najema vozila, to je dobrih 50€. Kar ni taka katastrofa.
 |
| Jutranja kava z razgledom |
 |
| Medtem najbolj pridni že srfajo |
Ni komentarjev:
Objavite komentar