Domnov Surfari: 31.10.2010 (nedelja)

Česz noč se je ura prestavila za eno uro. To pomeni, da čeprav sem vstal ob 9h, je ura v resnici kazala 8 - za eno uro daljši dan! Dopoldne sem izkoristil, da sem osvežil dnevnik. Ko sem se ravno odpravljal ven, napravit nekaj slik denašnjega superswella, se je pojavil Joao. Je rekel, da gre preverit razmere na Supertubosu in v Laguni (severno od Penicheja je laguna, ki je raj za kitesrferje). Sem se takoj pridružil odpravi. Prav tako Robert in Kristel. S Supertubosa nas je pregnal dež, še preden sem uspel pošteno poslikati gore vode, ki so se tam lomile. In ko rečem gore, mislim resno. Napoved za današnji swell je 28ft @ 13s. 28 feetov je po naše dobrih 8 metrov! Valovi na Supertubosu sicer niso bili tako veliki, ampak za trikratno višino normalnega človeka pa zagotovo. Ko tak val zadane kopno se ne zlomi, ampak eksplodira. Me ni niti za trenutek zamikalo biti med takimi valovi ;) Naslednji postanek smo naredili na plaži pri Balealu. Deževelo je na polno, smo opazovali dva kajterja samo iz avtomobila. Je tudi Joao rekel, da tole pa niso najboljši pogoji. Z njegovimi besedami - "Dis is danžerus!". Močan veter (napoved je 38 vozlov!), dež, nevihta, ogromni valovi (posledično močni morski tokovi). Razmere za profije in kamikaze. Po Balealu smo preverili še laguno. Tukaj so se preganjali trije windsurfeji in en kajter. Laguna je čudovita, vredna obiska, tudi če je edini vodni šport s katerim se ukvarjaš sončenje ;) Na poti nazaj domov, naju je Joao odložil v Ferrelu. Plan je, da skočiva na eno kavo in potem na obisk k Ujusansovcem. Obožujem dneve, ko imaš plan, potem pa se pustiš presenetit in počneš čisto nekaj tretjega. Med kofetanjem sva malo debatirala o planih za naprej, ko so zraven naju lokalci začeli igrat eno svojih tradicionalnih iger (reče se ji nekaj takega kot palelito). Na tla postavijo leseno ploščo, na sredino plošče postavijo kovinsko paličico, v katero potem tekmovalci mečejo kovinske ploščice. Cilj je podreti paličico. Igra se 24 rund, zmaga tisti, ki je največkrat zadel. Po vsaki tekmi gredo tekmovalci obvezno do šanka po osvežilne napitke. Hmeljeve večinoma ;) Za eno tekmo so povabili zraven tudi naju. Smeha kolikor hočeš, ko so najine ploščice frčale vsenaokoli. Najinemu učitelju gre zahvala, da sva proti koncu igre nekajkrat celo zadela cilj. Možakar zna toliko angleških besed, kot jaz portugalskih, malo več pantomime in še precej več smeha, pa smo vsi vse razumeli. V Ferrelu imajo danes občinski praznik in na trgu naravnost pred nami je začela igrati godba. Sprevod z godbo na čeu je naredil krog po celi vasi (ni ravno velika vas ;)). Bi še kar visela tam, ampak je postalo hudirjevo mrzlo. Eden od lokalcev, ki naju je učil osnove Portugalščine, nama je ponudil prevoz v Peniche. Sva že morala biti res dobra učenca. Po večerji v hostlu sva se odpravila na obisk k Ujusansovcem. Ko sva ravno mislila, da nama bodo odpadli prsti, sva dobila štop do Baleala. Apartma kjer so nastanjeni Ujusansovci je lahko najti, prepoznaš ga po najbolj kul porisanih kombijih pred hišo. Lepo je bilo spet srečati znane obraze in spoznati nekaj novih. Jutri nameravajo zgodaj zjutraj srfat na Molhe Leste, to je začetek plaže Supertubos. Ni bilo nikogar za žur ;) Preverila sva še lokale na plaži Baleal, kjer se vedno kaj dogaja, pa je bilo presenetljivo mirno in prazno. Glede na to, da je jutri praznik bi pričakoval malo več življenja. S taksijem sva prišla do hostla, kjer smo se potem zadebatirali z Nemci.