Vstala sva že ob devetih in bila med prvimi na plaži. Swell je pojačal od prejšnjega dne in celo med skalami, kjer smo se ponavadi prešvercali v lineup so se lomili valovi. Najverjetneje ne bi prišla niti v lineup. Zmačkana od včerajšnje noči in utrujena od včerajšnjega srfanja, sva ostala na kopnem. Raje sva šla na kavo v Aljezur. Od tam pa na jug, zadnji dan najinega road tripa. Portugalska je najlepše prihranila za konec. Bolj kot sva se bližala jugu, lepša je bila pokrajina in lepše so bile plaže. Ustavila sva se na plaži Amado. Rajska plaža, na njej sanjski valovi in nobenega srfarja. Malo jih je, ki bi si upali med tako velike valove! Plaža redno gosti tudi surf tekmovanja. Po kratkem postanku sva nadaljevala pot proti Sagresu, kjer sva si privoščila poslovilno kosilo. Skupaj sva preživela skoraj dva meseca! Po tako dolgem času se kar težko sprijazniš, da jutri nekoga ne bo več zraven in je celo vprašanje če ga še kdaj srečaš. Vsega lepega je enkrat konec, čas je za nove pustolovščine, Afrika čaka! Za kosilo sem si privoščil svinjski zrezek z jajcem na oko. Sem moral izkorititi priliko, v Maroku svinjskega mesa najverjetneje ne bom več srečal. Muslimani pa take fore. Po kosilu sva se zapeljala še proti rtu Sv. Vincent. Pred rtom sva zapeljala s ceste in našla čudovito plažo - Praia do Beliche. Ker je obrnjena bolj proti jugu, so valovi bili manjši, naravnost čudoviti. Gužvica v lineupu je potrjevala, da je ta plaža danes ena boljših izbir. Srce se mi je trgalo, ker nisva imela časa za srfanje. Kristel me mora odložiti v Lagosu, potem pa želi biti v Arrifani še pred sončnim zahodom in srfati. Na parkirišču sva srečala nemškega srfarja, ki sva ga včeraj spoznala v hostelu v Arrifani. Kako je svet majhen ;) Čas naju je preganjal in odpeljala sva se proti Lagosu. Tik pred Lagosom sva se ustavila še na bencinski črpalki, da natočiva gorivo in si razdeliva stroške. Na najino presenečenje so bili stroški goriva presenetljivo majhni. Naredila sva 1000 kilometrov, za gorivo pa plačala vsega skupaj 70 evrov (58 litrov goriva, torej je bila poraba 5,8 litra na 100 kilometrov!). Presenetljivo hitro sva našla ulico, v kateri je moj hostel. Sledilo je kratko a ganljivo slovo. Brez solz, se vidimo v lineupu ;) Moj hostel je starejša hiša v kateri v pritličju živi upokojeni par, v prvem nastropju pa so tri sobe, ko jih dajeta v najem kot hostel. V sobi sem sam, zato sem si izbral največjo, zakonsko posteljo ;) Večer sem preživel v hostelu, pisal dnevnik, urejal spomine in načrtoval nadaljne potovanje.
 |
| Paia do Amado |
 |
| Amado, rajska plaža |
 |
| Poslovilno kosilo |
 |
| kosilo |
 |
| Praia do Beliche |
Ni komentarjev:
Objavite komentar