sreda, 3. november 2010

1.11.2010 (ponedeljek) - Peniche

Swella je danes sicer manj kot včeraj, ampak so še vedno veliki valovi, močan onshore veter pa pomeni, da vse skupaj izgleda bolj kot kopice pene. Prav nič kaj vabljivo. Če k temu dodam še to, da me od sobote naprej spet bolijo rebra, je jasno da niti slučajno ne grem v vodo. Rebra ne bolijo tako hudo kot prvo rundo in tokrat na drugi strani. Kar ne krepa krepi - ko se tole poceli, bom imel neuničljiva rebra ;) Dopoldne sem šel na sprehod po mestu in nakupih. V surfshopu sem nabavil vosek, v supermarketu pa par dvd-jev, zapekel bom slike in jih poslal domov po pošti. Za vsak slučaj, če se kaj zgodi z mojim prenosnikom, ne želim izgubiti fotografij. Zraven bom poslal še nekaj oblačil. Bom poskušal olajšati nahrbtnik za par odvečnih cunj. Do sedaj mi je že kar dobro jasno česa imam preveč. Na poti nazaj sem se ustavil še na plaži, da na lastne oči preverim stanje. Stanje na kratko - puščavska nevihta. V hostlu sva s Kristel dorekla še zadnje detajle za nadaljne potovanje. Maroko bo še malo počakal. Jutri greva v Ericeiro, kjer bodo boljši pogoji kot v Penicheju (veter ne bo onshore). Tam ostaneva do konca tedna (odvisno od napovedi). V četrtek pa greva v Lizbono po avtomobil. Jap, ideja je surf trip po Portugalski. Portugalska obala je polna večjih in manjših plažic in če imaš avtomobil, da lahko hitro prideš od ene do druge je to surf raj. Rezerviran avto je Ford Focus karavan ali nekaj podobnega. Ogromen prtljažnik za srfe in prtljago, v sili pa se bi verjetno dalo tudi prespati v avtomobilu. Za najem bova plačala 380€ za 3 tedne (63€ na osebo na teden). Upam da so to vsi stroški in naju ne bodo ob prevzemu avtomobila dodatno "oskubili". Plan je, da prva dva tedna potujeva skupaj in iščeva najboljše in najlepše surf plaže. Potem jaz ostanem na jugu Portugalske v Faru, od kjer potujem v Maroko. Kristel pa se z avtomobilom vrača na sever. En teden ima avtomobil zase, rada bi raziskovala notranjost Portugalske. Tak je plan, pustimo se presenetit ;) Zvečer sva v hostelu spoznala dva Poljaka, brata in sestro (Camile in Aleksandra). Po vsemu kar sta slišala o Ericeiri od naju in Roberta, bi rada šla pogledat in naju peljeta tja.

Adios Peniche!
Večer na Molho Leste

Ni komentarjev:

Objavite komentar